KOLPA

petek, 8.8.2014   
Zaradi službenih obveznosti naše mamice se je odhod močno zavlekel - temu primerno se je nekoliko spremenil tudi načrt. Na pot smo odšli sami, v Ljubljani pa smo pobrali še najstarejšo članico družine ;-) 
Vseeno smo se peljali do Metlike, kamor smo prispeli v prvih sobotnih urah...  

sobota, 9.8.2014 
Parkirali smo pred Belokranjskim muzejem, kjer smo tudi prespali preostanek noči. 



Zjutraj sem z najmlajšima najprej poiskal svež kruh, po zajtrku pa smo se odpravili v muzej, ki zaseda pretežni del metliškega gradu. 

...s sprehoda po Metliki...

Najprej je bil na vrsti 15-minutni predstavitveni film z naslovom "Podobe Bele krajine". 

Razstava radijske in radioamaterske tehnike - zbirko je doniral domačin Anton Stipanič

Muzejska zbirka je bila nepričakovano velika, tudi prostori so lepi in očitno pred kratkim povsem prenovljeni. Otrokom so bili najbolj zanimivi stari običaji - od kmečkih opravil pa do plesov... 

Obdelava lana

Nekdanja lekarna

Iz polpretekle zgodovine

Bela krajina je res posebna. 

V neposredni bližini je tudi Gasilski muzej - tu je bila namreč 1869 ustanovljena prva požarna bramba na slovenskem. Prihranili smo ga za naslednjič ;-) 

Naslednji cilj je bil Romarsko središče "Tri fare" v Rosalnicah. Edinstvena zadeva - tri različne cerkve na enem mestu. Menda celo strokovnjaki oz. poznavalci še niso odkrili pravega vzroka za to. 
Sprehodili smo se po pokopališču okoli vseh treh in si jih podrobno ogledali.

 
Dekletom je bila zadnja točka tega dne vsekakor najbolj privlačna. Kopanje! 
Ko smo v vasi Krasinec zavili na turistično kmetijo Fortunovi, jih je pogled na Kolpo in "tarzana" (le-ta je bil sicer nadvse opažen že v filmu "Podobe Bele krajine" v muzeju) spravil v prav vzhičeno stanje... 
Gostiteljica in njena mama sta bili ves čas zelo prijazni. Prostor za avtodom je neutrjen, zato je bila pri manevriranju s tako težkim vozilom potrebna previdnost. Drugače pa lepa in ograjena trava ter stara sadna drevesa - zelo lepo...

Cel "kamp" smo imeli samo zase ;-)

Pogled na pregrado, ki je nudila odlično vodno masažo

Kopali smo se vse do večera. Ob našem prihodu je Kolpa imela slabih 18stC, a se je do večera ogrela za celi dve stopinji! Zaradi letošnjega oblačnega in mokrega poletja je tudi vodostaj izredno visok.  

Skok s "tarzanom" - prva faza

Skok s "tarzanom" - druga faza

Dekleta so zvečer pomagala pri kmečkih opravilih - delo z živalmi ;-) 

Nekaj po 21h sem se z dekleti sprehodil še do slabe 3km oddaljenega letališča Prilozje, kjer je potekal tridnevni "Festival harmonike". Mami in najmlajši sta tačas že spala.
Vhod je bil zelo unikaten -  žal pa je bilo to tudi vse. 

"XXL - frajtonarca"

Za 12€, kolikor je znašala vstopnina zame in tri otroke, smo dobili bore malo. Brezplačno skakanje po napihljivih igralih je bilo tako zasedeno, da so dekleta komaj prišla na vrsto. Na odru zdolgočaseni Čuki, pod njim pa tonski mojster, ki očitno ni imel dobrega dne - petje je bilo skoraj povsem nerazumljivo, basa veliko preveč,...

Pol ure je bilo čisto dovolj, potem pa smo se odpravili nazaj in spat. 

nedelja, 10.8.2014   
Noč je bila spokojna, spali smo dolgo. Jutro je bilo lepo, Kolpa pa mirna... 

Jutranji pogled proti Škriljam in Podzemlju

Dan je minil brez kakršnekoli naglice, namenjen poležavanju, branju ter namakanju... 

Dovoz do turistične kmetije Fortunovi in ograjen prostor za avtodome

Po zajtrku je spet sledilo celodnevno kopanje. Obiskovalcev oz. kopalcev je bilo precej več. Voda se je ogrela na več kot 21stC. 

Svežina, ki prija...

"Tarzan" je bil še vedno zanimiv. In to ne samo za majhne otroke... ;-)

Tudi informacijske table so dobrodošle, namenjene (predvsem) rečnim popotnikom...

Po večerji smo pospravili, a se nikakor nismo mogli odpraviti domov, ker so dekleta na vsak način hotela sodelovati pri "pospravljanju" perutnine...
Z gostiteljicama smo "padli" v zanimiv pogovor v zvezi z vsem na njihovi kmetiji (stari mlin in žaga, nadaljnji razvoj, možnosti,...).   
Bilo je že temno, ko smo se poslovili. 

Nedeljski sončni zahod in slovo od Kolpe

Že popoldne nam je prijazni kopalec iz sosednjega kampa Krasinec omenil, da imajo v Semiču v slaščičarni odličen sladoled, zato smo se na poti domov tam tudi ustavili. Središče kraja je pravo gradbišče - ko bo prenova zaključena, bo pa zagotovo lepo. 
Sladoled je bil dober, slaščičarna pa v stilu sedemdesetih oz. zgodnjih osemdesetih let... 

Sladoled se nam prileže kadarkoli in kjerkoli...

V bližnji pekarni smo kupili še nekaj pekovskega peciva, potem pa naravnost domov, kamor smo prispeli še isti dan. 


Za konec: 
Preživeli smo lep in nekoliko drugačen vikend, na Kolpo zanesljivo še pridemo. 
Z veseljem bi podaljšali še za kakšen dan, pa zaradi službe žal to ni bilo mogoče. 

In še (kot) zanimivost: že zelo dolgo je, kar smo z avtodomom zadnjič dopustovali v Sloveniji. Zato je bilo dekletom močno nenavadno, da so čisto vsi govorili slovensko :-) - običajno vedno vsi govorijo samo nemško ali italijansko, zelo redko še angleško ali hrvaško...