Na poti z otroki: december 2013

petek, 27.12.2013
Ponovili smo prvomajsko zasedbo - tri dekleta z očetom. Tokrat smo odrinili že okrog 18h! Na tržiškem Petrolu sem nabavil še vinjeto, potem pa preko Ljubelja in skozi Celovec do koroško-štajerske meje, kjer smo na velikem parkirišču in povsem sami povečerjali. Prav nikamor se nam ni mudilo...

Do Kapfenberga sem imel še nekaj družbe, potem pa je omagala še zadnja :-) Vožnja se je spet vlekla. Ko se je sredi ničesar prikazal Mariazell s semaforji in podzemnimi garažami, sem vedel, da smo blizu.
Smučišče Gemeindealpe (Mitterbah am Erlaufsee, 789 m) je bilo osvetljeno, očitno so še vedno delali, da bi "rešili" vsaj vikend. Tudi tu se v tem času otepajo s pomanjkanjem snega in kar je še slabše: z visokimi temperaturami, ki niti ponoči niso padle pod "ničlo".
Na cilj smo prispeli dvajset minut po polnoči. Ko sem izstopil iz avta, sem na nebu videl (skoraj) vse zvezde. Noč je bila povsem jasna, luna je ostala nekje skrita.

Od doma skozi Celovec in Kapfenfberg do Annaberg-a (cca. 300 km)

sobota, 28.12.2013
Zbudimo se v lepo in sončno jutro. Punce so bile vse že v polnem pričakovanju, zato ni bilo težko vstati, se obleči in pozajtrkovati.

Celodnevne smučarske karte na smučišču Annaberg so se za uporabnike NO-card nekoliko podražile, še vedno pa je doplačilo petih oz. sedmih evrov zelo ugodno.
Vsem nam je šlo zelo dobro. Za ogrevanje smo se nekajkrat peljali z vlečnico Reidl IV, preostanek dneva pa smo se vozili s štirisedežnico Söllnreith (ob 11:30 so tam namerili temperaturo zraka 10stC).

Za zabavo smo slikali še lastno silhueto na sedežnici.

Takoj po kosilu smo preiskusili tudi štirisedežnico Hennesteck, pa sta bili dve strmini na progi žal popolnoma neuporabni (celi kupi snega in razrito do kamenja). Smučali smo povsem do konca, starejši dve sta celo morali peš po zadnjem hribu, ker so Förderband Reidl (pokriti tekoči trak) medtem že zaprli.

Prijetno utrujeni smo na hitro nekaj pojedli, potem pa naprej na kopanje v Gaming. Cesta je precej hribovita in ovinkasta.
Sam bazen Hallenbad und Sauna Gaming je majhen in prav simpatičen - ima vsega skupaj 8 (osem) stolov oz. ležalnikov. Blagajničar na vhodu, natakar v bifeju in reševalec iz vode - vse to je tu kar v eni oz. isti osebi :-)

Dekletom je bilo silno všeč, ker so lahko skakale v vodo po mili volji, brez da bi bil zaradi tega kdorkoli slabe volje. V vodi je bilo tudi nekaj žog in ostalih vodnih pripomočkov.

Ostali smo vse do osmih zvečer, vmes smo tudi jedli - dekleta so imela na celem potovanju silen tek!

Ko smo se posušili in uredili pričeske, smo se vrnili v avtodom, pogledali risanko, povečerjali in se na hitro spravili spat - tudi sam nisem bil izjema.

Annaberg - Gaming (cca. 40 km)

nedelja, 29.12.2013
Skoraj celo noč je bolj ali manj deževalo, zato nisem tvegal vožnje do smučišča Gemeindealpe v Mitterbach-u, ampak smo se po zajtrku odpravili v landesmuseum niederösterreich v St. Pöltnu.
Na poti sem v kraju Kilb uspel kupiti še zadnji hlebček kruha. Trgovine so v Avstriji ob nedeljah strogo zaprte, kaj takega se da dobiti samo v kombiniranih lokalih (bife-slaščičarna-pekarna).

Parkirali smo na že preverjeni lokaciji v bližini muzeja, potem pa na raziskovanje.
Gospa na vhodu je bila izjemno prijazna, vse nam je razložila in pokazala s takim zanosom, da nisem imel srca, da bi jo ustavil in povedal, da smo bili tu že večkrat.

Z dekleti smo naredili en krog - tokrat so bile izjemno zanimive ribe - potem pa je bila spet "glavna" igralnica. S starejšima dvema sem iskal besede, skrite v tabeli s črkami. Ni bilo ravno enostavno...
Ko smo zadeve rešili do konca, smo se poslovili.

Naslednji je bil na vrsti Stadtmuseum St. Pölten (Mestni muzej).
Na poti do tja smo naleteli na konja in jasno, da nismo mogli kar tako mimo :-)

Glavni trg je bil sicer lepo okrašen, a obupno prazen... Božič je že mimo.

Od vseh treh razstav je bila še najbolj zanimiva "Zeit ist Geld - 250 Jahre Papiergeld in Österreich" (Čas je denar - 250 let papirnatega denarja v Avstriji).

Spet sem videl, kako majhni otroci nimajo popolnoma nobenega občutka za čas. Opazoval sem vitrine, kjer je bilo razstavljeno vse od nemških mark in pfennigov, avstrijskih šilingov in grošev, italijanskih lir, jugoslovanskih dinarjev pa do slovenskih tolarjev in se spominjal nekdanjih časov ter ugotavljal, da sem že kar precej časa mlad ;-)

Ker sem dekletom obljubil, da jih ne bom "dolgočasil", smo si arheološki del in razstavo "Gott und Kaiser. 100 Jahre ehemalige Synagoge St. Pölten" (Bog in cesar. 100 let nekdanje sinagoge) ogledali bolj na hitro.

Sledilo je kopanje v Aquacity-ju. Do konca! Vmes smo prišli iz vode samo enkrat - ko je bilo treba jesti.

Po večerji so okrog 22h punce končno zaspale, sam pa sem nadaljeval z branjem dobre knjige. Nekaj pred polnočjo sem samo preparkiral na preverjeno lokacijo za sodiščem in zapori ter nadaljeval... Ob drugi uri zjutraj je bilo vseh 382 strani prebranih in sem lahko šel spat ;-)

Gaming - St. Pölten (cca. 70 km)

ponedeljek, 30.12.2013
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da nismo zgodaj vstali ;-)
Najprej je bila na vrsti obnova živilskih zalog - tokrat v bližnjem Hofru.
Takoj zatem smo zajtrkovali - svež kruh se je prav prilegel...
Sledila je daljša vožnja do Wolkersdorf-a, kjer smo letos zaključili naš poletni dopust.

Ob prihodu smo se opremili z drsalkami in naslednji dve uri intenzivno drsali na umetnem drsališču na prostem (Kunsteisbahn Wolkersdorf) - edini premor so nam kar določili - ker so vmes čistili led.

Zanimivi so bili tudi pingvinčki, s katerimi so pomagali novim drsalcem do stabilnosti na ledeni ploskvi.

Po zaključku se prestavimo pred bližnjo športno-plezalno dvorano (Nordwandkletterhalle Wolkersdorf), kjer tudi kosimo. Kadar časa ni na pretek, so "na sporedu" testenine...

Sledi plezanje - tudi tu smo že bili, zato je bilo na blagajni precej manj formalnosti (običajno je zaradi varnostnih razlogov potrebno izpolniti formular, prebrati vsa pravila in na koncu še podpisati, da zadeve razumeš in jih boš tudi upošteval).

Notri je bilo že kar nekaj plezalcev in tudi manjših otrok. Ker naša plezalka tokrat na pot ni vzela opreme in so vse tri plezale samo po nižjih stenah, kjer so spodaj varovalne blazine, sem bil ves čas "skoraj prost" ;-)

Ko so se (končno) le utrudile, smo odhiteli nazaj v avtodom in se odpeljali naprej proti zadnjemu cilju na tem potovanju - Freizeitzentrum Perchtoldsdorf.

Tudi tu se ponovi zgodba prejšnjega dne - na suhem smo samo v času (pozne) malice. Ves preostali čas zapolni plavanje in igra in spet so nas skoraj "vrgli ven".

Zadnja večerja pa kot največkrat tudi tokrat - McDonald's.
Ker še ni bilo prave lakote, so me dekleta prosila, naj ne izberem najbližjega.
Tako smo se šele nekaj pred deseto zvečer ustavili v Badnu.

Po vrnitvi v avtodom opravimo še večerno toaleto. Dekleta so po nekaj risankah zaspala. Do Gradca sem tudi sam že kar "solidno" utrujen, ves čas je rahlo deževalo, nazadnje je dež prešel v sneg. Še pred verigo predorov na južni avtocesti sem se odločil, da je za ta dan vožnje dovolj!
Spali smo na počivališču Herzogberg-Nord. Spanju na avtocestah se praviloma izogibam, tokrat pa je bilo povsem mirno, pa tudi varno - na to nas je s tablo opozarjal "veliki brat" :-)

St. Pölten - Wolkersdorf - Dunaj - Herzogberg-Nord (cca. 380 km)

torek, 31.12.2013
Ob pol osmih me je zbudila budilka, po petnajstih minutah pa sem bil že za volanom na vožnji proti domu. Cesta je bila precej bolj prijazna, vleklo se je samo mimo Celovca, kjer obnavljajo predore in je ves promet preusmerjen na en pas ter stalna omejitev hitrosti na 60km/h.

Tudi na portalu pred karavanškim predorom je bilo ob 9h vse prazno.
Domov smo prispeli pol ure kasneje.
In priprave na t.i. "najdaljšo noč" v letu so se lahko začele...