torek, 31. december 2013

SPODNJA AVSTRIJA IV.

petek, 27.12.2013 
Ponovili smo prvomajsko zasedbo - tri dekleta z očetom. Tokrat smo odrinili že okrog 18h! Na tržiškem Petrolu sem nabavil še vinjeto, potem pa preko Ljubelja in skozi Celovec do koroško-štajerske meje, kjer smo na velikem parkirišču in povsem sami povečerjali. Prav nikamor se nam ni mudilo... 
Do Kapfenberga sem imel še nekaj družbe, potem pa je omagala še zadnja :-) Vožnja se je spet vlekla. Ko se je sredi ničesar prikazal Mariazell s semaforji in podzemnimi garažami, sem vedel, da smo blizu.
Smučišče Gemeindealpe (Mitterbah am Erlaufsee, 789 m) je bilo osvetljeno, očitno so še vedno delali, da bi "rešili" vsaj vikend. Tudi tu se v tem času otepajo s pomanjkanjem snega in kar je še slabše: z visokimi temperaturami, ki niti ponoči niso padle pod "ničlo".
Na cilj smo prispeli dvajset minut po polnoči. Ko sem izstopil iz avta, sem na nebu videl (skoraj) vse zvezde. Noč je bila povsem jasna, luna je ostala nekje skrita.

Od doma skozi Celovec in Kapfenfberg do Annaberg-a (cca. 300 km)

 sobota, 28.12.2013
Zbudimo se v lepo in sončno jutro. Punce so bile vse že v polnem pričakovanju, zato ni bilo težko vstati, se obleči in pozajtrkovati. 


Celodnevne smučarske karte na smučišču Annaberg so se za uporabnike NO-card nekoliko podražile, še vedno pa je doplačilo petih oz. sedmih evrov zelo ugodno. 
Vsem nam je šlo zelo dobro. Za ogrevanje smo se nekajkrat peljali z vlečnico Reidl IV, preostanek dneva pa smo se vozili s štirisedežnico Söllnreith (ob 11:30 so tam namerili temperaturo zraka 10stC). 


Za zabavo smo slikali še lastno silhueto na sedežnici. 


Takoj po kosilu smo preiskusili tudi štirisedežnico Hennesteck, pa sta bili dve strmini na progi žal popolnoma neuporabni (celi kupi snega in razrito do kamenja). Smučali smo povsem do konca, starejši dve sta celo morali peš po zadnjem hribu, ker so Förderband Reidl (pokriti tekoči trak) medtem že zaprli. 


Prijetno utrujeni smo na hitro nekaj pojedli, potem pa naprej na kopanje v Gaming. Cesta je precej hribovita in ovinkasta. 
Sam bazen Hallenbad und Sauna Gaming je majhen in prav simpatičen - ima vsega skupaj 8 (osem) stolov oz. ležalnikov. Blagajničar na vhodu, natakar v bifeju in reševalec iz vode - vse to je tu kar v eni oz. isti osebi :-) 


 Dekletom je bilo silno všeč, ker so lahko skakale v vodo po mili volji, brez da bi bil zaradi tega kdorkoli slabe volje. V vodi je bilo tudi nekaj žog in ostalih vodnih pripomočkov. 


Ostali smo vse do osmih zvečer, vmes smo tudi jedli - dekleta so imela na celem potovanju silen tek! 

 Ko smo se posušili in uredili pričeske, smo se vrnili v avtodom, pogledali risanko, povečerjali in se na hitro spravili spat - tudi sam nisem bil izjema.

Annaberg - Gaming (cca. 40 km)

nedelja, 29.12.2013  
Skoraj celo noč je bolj ali manj deževalo, zato nisem tvegal vožnje do smučišča Gemeindealpe v Mitterbach-u, ampak smo se po zajtrku odpravili v landesmuseum niederösterreich v St. Pöltnu. 
Na poti sem v kraju Kilb uspel kupiti še zadnji hlebček kruha. Trgovine so v Avstriji ob nedeljah strogo zaprte, kaj takega se da dobiti samo v kombiniranih lokalih (bife-slaščičarna-pekarna). 


Parkirali smo na že preverjeni lokaciji v bližini muzeja, potem pa na raziskovanje. 
Gospa na vhodu je bila izjemno prijazna, vse nam je razložila in pokazala s takim zanosom, da nisem imel srca, da bi jo ustavil in povedal, da smo bili tu že večkrat. 


Z dekleti smo naredili en krog - tokrat so bile izjemno zanimive ribe - potem pa je bila spet "glavna" igralnica. S starejšima dvema sem iskal besede, skrite v tabeli s črkami. Ni bilo ravno enostavno...
Ko smo zadeve rešili do konca, smo se poslovili. 


Naslednji je bil na vrsti Stadtmuseum St. Pölten (Mestni muzej). 
Na poti do tja smo naleteli na konja in jasno, da nismo mogli kar tako mimo :-) 


Glavni trg je bil sicer lepo okrašen, a obupno prazen... Božič je že mimo.



Od vseh treh razstav je bila še najbolj zanimiva "Zeit ist Geld - 250 Jahre Papiergeld in Österreich" (Čas je denar - 250 let papirnatega denarja v Avstriji). 


Spet sem videl, kako majhni otroci nimajo popolnoma nobenega občutka za čas. Opazoval sem vitrine, kjer je bilo razstavljeno vse od nemških mark in pfennigov, avstrijskih šilingov in grošev, italijanskih lir, jugoslovanskih dinarjev pa do slovenskih tolarjev in se spominjal nekdanjih časov ter ugotavljal, da sem že kar precej časa mlad ;-)

Ker sem dekletom obljubil, da jih ne bom "dolgočasil", smo si arheološki del in razstavo "Gott und Kaiser. 100 Jahre ehemalige Synagoge St. Pölten" (Bog in cesar. 100 let nekdanje sinagoge) ogledali bolj na hitro. 

Sledilo je kopanje v Aquacity-ju. Do konca! Vmes smo prišli iz vode samo enkrat - ko je bilo treba jesti. 


Po večerji so okrog 22h punce končno zaspale, sam pa sem nadaljeval z branjem dobre knjige. Nekaj pred polnočjo sem samo preparkiral na preverjeno lokacijo za sodiščem in zapori ter nadaljeval... Ob drugi uri zjutraj je bilo vseh 382 strani prebranih in sem lahko šel spat ;-) 

Gaming - St. Pölten (cca. 70 km)

ponedeljek, 30.12.2013  
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da nismo zgodaj vstali ;-)
Najprej je bila na vrsti obnova živilskih zalog - tokrat v bližnjem Hofru.
Takoj zatem smo zajtrkovali - svež kruh se je prav prilegel... 
Sledila je daljša vožnja do Wolkersdorf-a, kjer smo letos zaključili naš poletni dopust. 


Ob prihodu smo se opremili z drsalkami in naslednji dve uri intenzivno drsali na umetnem drsališču na prostem (Kunsteisbahn Wolkersdorf) - edini premor so nam kar določili - ker so vmes čistili led. 


 Zanimivi so bili tudi pingvinčki, s katerimi so pomagali novim drsalcem do stabilnosti na ledeni ploskvi.  

Po zaključku se prestavimo pred bližnjo športno-plezalno dvorano (Nordwandkletterhalle Wolkersdorf), kjer tudi kosimo. Kadar časa ni na pretek, so "na sporedu" testenine... 


Sledi plezanje - tudi tu smo že bili, zato je bilo na blagajni precej manj formalnosti (običajno je zaradi varnostnih razlogov potrebno izpolniti formular, prebrati vsa pravila in na koncu še podpisati, da zadeve razumeš in jih boš tudi upošteval). 
 

Notri je bilo že kar nekaj plezalcev in tudi manjših otrok. Ker naša plezalka tokrat na pot ni vzela opreme in so vse tri plezale samo po nižjih stenah, kjer so spodaj varovalne blazine, sem bil ves čas "skoraj prost" ;-) 


Ko so se (končno) le utrudile, smo odhiteli nazaj v avtodom in se odpeljali naprej proti zadnjemu cilju na tem potovanju - Freizeitzentrum Perchtoldsdorf. 


Tudi tu se ponovi zgodba prejšnjega dne - na suhem smo samo v času (pozne) malice. Ves preostali čas zapolni plavanje in igra in spet so nas skoraj "vrgli ven".

Zadnja večerja pa kot največkrat tudi tokrat - McDonald's. 
Ker še ni bilo prave lakote, so me dekleta prosila, naj ne izberem najbližjega. 
Tako smo se šele nekaj pred deseto zvečer ustavili v Badnu. 


Po vrnitvi v avtodom opravimo še večerno toaleto. Dekleta so po nekaj risankah zaspala. Do Gradca sem tudi sam že kar "solidno" utrujen, ves čas je rahlo deževalo, nazadnje je dež prešel v sneg. Še pred verigo predorov na južni avtocesti sem se odločil, da je za ta dan vožnje dovolj!
Spali smo na počivališču Herzogberg-Nord. Spanju na avtocestah se praviloma izogibam, tokrat pa je bilo povsem mirno, pa tudi varno - na to nas je s tablo opozarjal "veliki brat" :-)

St. Pölten - Wolkersdorf - Dunaj - Herzogberg-Nord (cca. 380 km)

 torek, 31.12.2013
Ob pol osmih me je zbudila budilka, po petnajstih minutah pa sem bil že za volanom na vožnji proti domu. Cesta je bila precej bolj prijazna, vleklo se je samo mimo Celovca, kjer obnavljajo predore in je ves promet preusmerjen na en pas ter stalna omejitev hitrosti na 60km/h.

Tudi na portalu pred karavanškim predorom je bilo ob 9h vse prazno. 
Domov smo prispeli pol ure kasneje. 
In priprave na t.i. "najdaljšo noč" v letu so se lahko začele... 

Herzogberg-Nord - Celovec - predor Karavanke - dom (cca. 170 km)

Zanesljivo zadnji letošnji izlet je bil spet lep, avtodom pa precej manj... :-(  




KORISTNE POVEZAVE s tega potovanja:
Za vse obiskano smo (spet) koristili kartico ugodnosti Spodnje Avstrije: 

Avtor ob Ni komentarjev:

torek, 5. november 2013

AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA V. in SPODNJA AVSTRIJA III.


nedelja, 27.10.2013 
Ker je bilo še cel kup prijetnih "obveznosti" - razna vabila na rojstne dneve,..., smo se na letošnje krompirjeve počitnice uspeli odpraviti šele v nedeljo zvečer. 
Kako prav je prišla 25. ura tega dne! Od doma smo odšli nekaj pred deveto uro zvečer. Na domači črpalki smo se oskrbeli z minimalno potrebno količino nafte (pri naših severnih sosedih se jo da dobiti kar nekaj ceneje), plinom in 10-dnevno vinjeto. 
Potem pa skozi karavanški predor in mimo Celovca in Gradca do Herbersteina. Prespali smo na neravnem parkirišču pred parkom - bilo je povsem mirno. 

Od doma mimo Celovca in Gradca do Herberstein-a (cca. 250 km)

ponedeljek, 28.10.2013
Zbudimo se v lepo jutro, vse kaže, da bo tudi dan tak. In res je bil, z veseljem smo lovili še zadnje sončne žarke v oktobru... 


Ta del avstrijske Štajerske (imenovan tudi "Apfelland") je poznan po dobrih jabolkih - in res so nas "čakala" že kar na parkirišču - samo pobrati jih je bilo še treba! Ker smo imeli časa do odprtja parka dovolj, je bila bera tako uspešna, da smo jih lahko jedli ves čas potovanja, pa še domov smo jih prinesli! 


Celoten kompleks je lepo urejen in vzdrževan. Že takoj na začetku je tu živalska čohalnica - je lahko še kaj boljšega za naše otroke? 

 
Takoj zraven je otroško igrišče. Sonce je sijalo prav toplo in postalo je jasno, da bomo tu ostali cel dan in bodo načrtovani obiski muzejev v Gradcu morali še malo počakati... 


Uživali smo v jesenskih barvah na nebeško-modri podlagi...


Sprehodili smo se po zeliščnem vrtu, obiskali muzej nekdanjih kmečkih naprav in orodja ter kovačijo in dvorec Herberstein, ki so ga - kako neobičajno - zgradili skritega med hribi. 


Takole smo dvorec občudovali z najvišje točke živalskega vrta:  



Kamele so nam priredile pravo predstavo. Na trenutke se je zdelo, kot da smo v kakšnem cirkusu - tako so bile poskočne in usklajene. 

Na drugem otroškem igrišču so zaradi iztekajoče sezone indijanske šotore sicer že pospravili, voz iz časov divjega zahoda pa je še (o)stal.... 

Za konec smo si ogledali še del, kjer so nastanjene afriške živali. Na začetku nas je za potrebe safarija pričakal žal že odsluženi land-rover. Daleč za ograjo pa sta poležavala "kralj in kraljica". 


Potem pa je bilo spet treba iti v čohalnico, kajti ven so prišli tudi najmlajši kozlički. Park smo zapustili malo pred zaprtjem. 
Naslednji cilj je bil graška IKEA, kjer je bilo potrebno nakupiti nekaj stvari. 
Ob 21h se odpravimo do našega naslednjega cilja - mesta Leoben.

Herberstein - Graz - Leoben via Bruck an der Mur (cca. 130 km)

torek, 29.10.2013  
Spali smo na velikem parkirišču precej v središču mesta poleg železniške proge, ki pa ni bila moteča. Zjutraj je bilo deževno in megleno. 


Po zajtrku in obnovi živilskih zalog smo se odpravili v Museumscenter Leoben. Ogledali smo si stalno razstavo "Sledi v preteklost" o zgodovini mesta Leoben. 
 
Dež ni ponehal, zato smo se po kosilu prestavili na parkirišče pred ASIA Spa in odšli na kopanje, kjer smo ostali vse do večera. 

Sami bazeni niso nič posebnega, midva pa sva si privoščila še obisk v savnah. Zanimiva pa je otroška igralnica v prostoru poleg bazena - odprta samo poskusno, zato tudi še ni do konca opremljena. 


Po večerji smo zapustili Štajersko. Tako smo še zadnjič letos (iz)koristili njihovo kartico... Bili smo enotnega mnenja, da je bil to dober nakup!

Odpeljemo se v vzhodni del Podonavja zvezne dežele Spodnje Avstrije.
Predor Glanzsteintunnel pri Mürzzuschlag-u je bil zaprt (kot sem izvedel kasneje: zaradi požarne vaje!), zato se je bilo treba peljati skozi mesto...


Leoben - Bruck an der Mur - Dunaj - Petronell (cca. 200 km)

sreda, 30.10.2013
Spet je bil oblačen dan, ko smo se zbudili na ogromnem in povsem praznem parkirišču pred Arheološkim parkom Carnuntum v Petronell-u. 


Po zajtrku smo šli na ogled. Najprej je bilo na vrsti nekaj malega razstave in velika multivizija, ostalo pa je "muzej na prostem".


Mimo velike makete smo prišli v rekonstruiran del rimskega mesta. Nekaj stavb je po prvotnih načrtih narejenih popolnoma na novo, precej pa je samo "nakazanega" z zidovi... Mesto je bilo v rimskih časih ogromno in hkrati tudi zelo pomembna geostrateška točka.


Rimske terme so bile celo ogrete s pečmi na drva, tudi v bazenčku je bila topla voda! 
Na vsakem koraku se je videlo, da je vse skupaj skrbno in domišljeno opremljeno in vzdrževano - gastronomska dekoracija je bila povsem sveža. 


Sem zagotovo še pridemo v lepšem in toplejšem vremenu!

Nadaljevali smo z rojstno hišo slavnih glasbenikov bratov Josepha in Michaela Haydna, ki je v samo nekaj kilometrov oddaljenem kraju Rohrau. 

Kot zanimivost: njun oče je bil župan mesta.
Joseph je bil nekaj časa član fantovskega pevskega zbora (današnji "Dunajski dečki"), vendar ga je oče še pravočasno "izpisal". Še danes s slamo krita hiša je preurejena v muzej, kjer je precej dokumentarnega gradiva, na notranjem dvorišču pa stoji tudi Joseph-ov doprsni kip.



V istem kraju smo obiskali še Grad Rohrau in si bolj na hitro ogledali bogato zbirko umetnin (pretežno slik). 


Žal je bila bližnja (grajska) pekarna ravno v tem času zaprta. 
V grajskem parku raste zanimivo drevo, ki pri naših dekletih ni ostalo neopaženo... ;-) 


 Pot smo nadaljevali do muzeja Carnuntum v bližni Bad Deutsch-Altenburg-a. 

Še pred ogledom sledi priprava kosila, z malim sva se medtem sprehodila do lepega nabrežja reke Donave, primernega tudi za poletno kopanje. Takoj zraven je veliko asfaltirano parkirišče, kjer bi se verjetno dalo tudi prespati. 

Naslov razstave je "A.D. 313 - VON CARNUNTUM ZUM CHRISTENTUM".
Muzej ima moderno zasnovo, nekaj stvari je tudi za otroke. Koliko zgodovine rimskega cesarstva smo že pozabili (oz. še nikdar vedeli???)... Bili smo zadnji obiskovalci tega dne. 


Ker je do spanja ostalo še kar nekaj časa, smo se sprehodili še mimo toplic do mesta. Dekleta so opazila slaščičarno, zato je bil postanek tam obvezen. Ko smo vstopili, smo bili naravnost zaprepadeni - v zraku je bilo polno cigaretnega dima! V Avstriji žal še vedno niso sprejeli zakona o prepovedi kajenja na in v javnih prostorih. Zato smo kljub hladnemu vremenu - in na veliko začudenje natakarja - tortice naročili kar na teraso pred lokalom. Sodeč po tem, kako hitro jih je zmanjkalo, so morale biti dobre... :-) 

Ko smo se vračali, so bile skulpture v parku osvetljene z barvnimi LED reflektorji. Vse skupaj je delovalo precej umetno. 


Po večerji se premaknemo na parkirišče Schloss Hof-a, kjer tudi prespimo. Vožnja je bila tako kratka, da je mali komaj uspel zaspati... ;-)

Petronell - Rohrau - Bad Deutsch-Altenburg - Schloss Hof  (cca. 50 km)

 četrtek, 31.10.2013
Ob pogledu skozi okno sem se spomnil na uvod risanke Palček Smuk: "Dobro skrit v tako gosti megli, da bi jo lahko rezali..." 
Na srečo se je začela kmalu redčiti, ko smo se po zajtrku napotili proti vhodu, je bilo že veliko bolje. Točno ob 10h smo začeli z obhodom notranjosti. 


Schloss Hof je največje grajsko posestvo v Avstriji. Tu je bilo tudi domovanje Evgena Savojskega - prav letos je bila "glavna" razstava posvečena 350. obletnici njegovega rojstva.


Evgen Savojskije bil visok vsega meter in pol. Hkrati je bil eden najbolj priljubljenih Avstrijcev, čeprav je bil po rodu Francoz. Študiran matematik in naravoslovec je bil - kar so si verjetno posebej dobro zapomnili Turki - tudi odličen vojskovodja in strateg.


Vrtovi na posestvu so prelepi, zanesljivo mora biti tu za vse ljubitelje hortikulture sredi poletja pravi raj. 


Sobane so velike in kar ni jih konec. V beli baročni dvorani redno prirejajo koncerte.
Sonce se je končno prebilo skozi meglo in ustvarilo še en krasen jesenski dan.  


Ponedeljkova zgodba se je tu "ponovila": otroci se kar niso mogli nabožati in načohati domačih živali.
Šli smo tudi na ogled konjskih hlevov. Ker vsa naša dekleta hodijo na jahanje, se niso mogla načuditi redu: vse pospravljeno, očiščeno, zloženo v omaricah, nikjer na tleh niti ene same slamice ali travice, kja šele konjske fige... 


Izvedeli smo, da se ob 17h začne že tradicionalna "Helloween" prireditev posebej za otroke. Zato smo se odločili, da gremo čimprej še v pol ure oddaljeni Nationalzentrum in Museum schlossORTH.

Parkirali smo pred cerkvijo v neposredni bližini.

Park je odlično urejen, ujeli pa smo predzadnji dan, ko je bil še odprt. V zimskem času je odprt samo muzej. Kar nekaj zanimivih svari je bilo, še najbolj pa se mi je vtisnil v spomin "pogled ribe na naš svet". V parku je tudi ribnik, na dnu ribnika pa opazovalna postaja, kjer se skozi šipe vidi v vsebino ribnika in na površje (drevesa, nebo,...).


Muzej je lepo urejen, tema pa je vse, kar je bilo v zgodovini pomembnega za življenje ob Donavi (arhitektura, gospodarstvo, transport, poplave in še mnogo drugega).



Potem pa nazaj na dogodek dneva: Helloween!
Prireditelji so se res potrudili. Otroci so se napravili v "duhce" in potem po gradu iskali skrite predmete. Pot jih je vodila tudi skozi kletne prostore, kjer so nenadoma ugasnile prav vse luči in je zarožljala stara ključavnica težkih železnih vrat. Kaj pa zdaj: v popolni temi in zaprti globoko v kleti? Očitno je duh Evgena Savojskega želel nekoliko preveriti pogum vseh prisotnih... 

Na koncu poti jih je "pravi" Evgen Savojski sprejel v prostoru, namenjenemu otroškim prireditvam, ter jih v zameno za najdene stvari obdaril z bonboni.
Sledilo je žrebanje, kjer je bila naša najmlajša prva srečnica. Za nagrado je dobila tri kino vstopnice za najnovejši film Das kleine Gespenst (Mali duh/prikazen) ki se bo začel predvajati šele od 7. novembra naprej.



Ker naše še ne razumejo toliko nemško, pa tudi samo za to ne bi hodili v Avstrijo, smo vstopnice podarili - vse tri obdarovanke so bile zelo vesele. 

Ker smo vse dni pridno jedli, je bilo treba spet v trgovino. Ustavimo se pri bližnji Billi, kjer po nakupu tudi povečerjamo in se pripravimo za spanje.  

Sledi nočna vožnja do Wilfersdorf-a, tam je eno redkih uradnih postajališč za avtodome v tem delu.
Že med vožnjo se je mali večkrat zbudil in nergal - nazadnje smo ugotovili, da ima vročino. Neugodno!
Po opravljeni oskrbi avtodoma sem tudi sam zaspal.


Schloss Hof - Orth an der Donau - Schloss Hof - Wilfersdorf  (cca. 100km)

 petek, 1.11.2013
Noč je bila za malega in mamico naporna, vročina pa ni popustila.
Prestavimo se do Asparn-a an der Zaya, kjer so za potrebe deželne razstave Brot und Wein (Kruh in vino) naredili popolnoma novo; veliko in dobro utrjeno parkirišče. Tudi dodatne blagajne, garderoba in sanitarije so bile postavljene samo za ta dogodek. Na ogled gremo samo štirje.




Razstava je res odlično pripravljena, kruh pa predstavljen na vse možne načine: kot eno prvih živil, simbol za hrano in prehranjenost, skozi oči tehnologa (stroji za obdelavo), kemika (razni poskusi in dodatki), (prvega) poljedeljca,...


Zelo nazorno je tudi prikazano, kakšne količine kruha se v "preobjedenem" delu sveta vsak dan zavrže...


Vse je bilo že pripravljeno tudi za popoldansko otroško delavnico na prostem o pripravi in peki kruha. Smo pa v montažni pekarni (ravno tako postavljeni samo za to razstavo) kupili nekaj svežega pekovskega peciva.


Še enkrat smo se sprehodili po muzejski vasi, ki smo jo obiskali že dve leti nazaj. Tudi tu je kar nekaj novih objektov, ki predstavljajo življenje v prazgodovini! 

Preden smo se vrnili v avtodom, so se dekleta še malo razgibala na otroškem igrišču pred muzejem.


Naslednji je bil na vrsti Museumszentrum Mistelbach. Glavna razstava je imela naslov "Sladko ugodje - zgodovina sladic" (Süsse Lust - Geschichte(n) der Mehlspeise). Zanimivo je bilo videti več kot 2000-letno zgodovino, škoda je bilo le to, da je bilo poskrbljeno pretežno samo za oči - mi pa pred kosilom :-)



Dekleta so kmalu našla otroški kotiček, tako, da sem sem si lahko v miru ogledal prav vse.


Pred tehtnico je stal precej "kavalirski" napis (prevod: Človek ni nikoli pretežek za svojo velikost, ampak je pogosto premajhen za svojo težo). Vse je relativno! ;-) 


V nitsch museum-u sem si ogledal retrospektivo SINNE UND SEIN, vse skupaj je precej "odštekano", tako, da nisem prepričan, da vem, kaj so hoteli z razstavo povedati oz. pokazati...



V sosednjem prostoru pa je bila razstava z naslovom "Ščepec soli in sladkorja" avtorja Hansa W. Scheibnerja. Na ogled je bilo postavljenih ogromno njegovih lutk - nekatere so bile res povsem nekaj drugačnega... Tudi slike in ostali predmeti so izžarevali njegov poseben in nezamenjiv stil.


Po kosilu se odpeljemo še na najbolj oddaljeno točko tega potovanja: Poysdorf, ki je po sili razmer predčasno še zadnji cilj tokratnih krompirjevih počitnic. Malemu je sicer počasi šlo na bolje, a smo se vseeno odločili, da se zvečer vrnemo domov.

Tu je bil še drugi del deželne razstave "Kruh in vino". Ker je njihov vinski muzej premajhen, so za to priložnost postavili kar nekaj montažnih objektov.


Tu je bilo predstavljeno vino in vse v zvezi z njim na podoben način, kot že prej kruh: zgodovina, pridelava, predelava, vino v pesmi, poeziji, operi, vino kot užitek in/ali droga,..., pogled biologa, kmetovalca, kemika,...


Fotografiranje v muzeju ni bilo dovoljeno, varnostnikov pa cel kup, zato tudi slik ni kaj dosti...


Za konec smo si ogledali še veliko skulpturo mačke in se odpravili proti avtodomu. Vsem nam je bilo hudo za mami, ki si je tako želela videti obe razstavi, ampak ji tokrat žal nekako ni bilo namenjeno... :-(


Odpeljali smo se nenavadno zgodaj že pred 17. uro! Peljal sem vse do Gradca, kjer smo se ustavili za točenje goriva in že pred potovanjem obljubljen obisk McDonalds-a. 

Wilfersdorf - Asparn - Mistelbach - Poysdorf - Gradec/Puntigam in do doma (cca. 500 km)

Po že tako pozni večerji se nikomur nikamor ni mudilo, zato je bil tudi preostanek vožnje zelo ležern, posledica tega pa, da.... 

sobota, 2.11.2013
...smo domov prispeli šele nekaj minut po polnoči.

Tako so bile še ene lepe in zanimive krompirjeve počitnice za nami...


KORISTNE POVEZAVE s tega potovanja:
Za vse obiskano smo (spet) koristili kartici ugodnosti avstrijske Štajerske in Spodnje Avstrije: 

Avtor ob 2 komentarja:
Naročite se na: Objave (Atom)