sobota, 31. avgust 2013

OTOK KRK - kamp Glavotok

sreda, 28.08.2013
V prvotnem načrtu je bilo, da gremo na morje že v nedeljo zvečer, ampak dež lahko gledamo tudi doma. :-) Četrtek je bil potem prvi dan z lepo vremensko napovedjo...
Pozen odhod od doma, na Agip-u v Vodicah se srečamo s prijateljem, od tam odrinemo šele ob 23h. Cesta - kot že tolikokrat - se je najbolj vlekla od Postojne do Jelšan. Na meji ni bilo nobenih zastojev. 
Prijetno presenečenje je bil nov del avtoceste vse do otoka Krk. Zaenkrat samo v smeri proti otoku, ampak ob 1h zjutraj, ko smo se vozili po novem odseku, je bilo gradbišče razsvetljeno in težka mehanizacija v polnem zagonu. 
Pred kamp prispemo ob 1:30 in mirno zaspimo. 

četrtek, 29.08.2013
Pravo presenečenje je informacija na recepciji, da je kamp poln in da moramo počakati, da bo najprej kdo šel ven! 


Ko sva z malim šla na obhod in v trgovino po kruh, sem videl, da ne bo tako hudo - nekaj jih je vseeno pospravljalo. Dobimo solidno parcelo blizu obale, žal pa poleg glavne ceste po kampu. 


Na srečo je še pred kratkim obilno deževalo, zato se ne praši.
Hitro pogrnemo po tleh, razpremo tendo in postavimo stole, mizo in ležalnik, potem pa v vodo... 


Dekleta kmalu najdejo družbo, mali pa po slabo prespani noči zgodaj omaga. In nastopi kratko obdobje popolnega miru :-) 
Kamp ima kar nekaj novih pridobitev: nov bar poleg plaže, morska biološka postaja, razširjeni in nekoliko bolj ravni (plačljivi) parkirni prostori v klancu pred kampom,... 


Zvečer je glavna atrakcija mini-disco. Dekleta so seveda vsa navdušena in obsežne priprave se začnejo že kmalu po 7. uri zvečer - tako mlade, pa že ženske! :-) 
Z malim se medtem sprehodiva do samostana sv. Marije na Glavotoku. Ker je fotoaparat ostal v avtodomu, so slike s telefona opazno slabše kakovosti... 



Posebej zanimiva se mi je zdela sončna ura (sploh oznake namesto številk). 


Ob 22h, ko na plesišču zaključijo z glasbo, so prišle vse utrujene nazaj in takoj zaspale...  


petek, 30.08.2013
Še en lep sončno-kopalni dan, voda je bolj sveža in tudi ne prav mirna. Deklet zjutraj še dolgo ni iz postelj. Srednja kasneje kar sama odide na dopoldanske otroške delavnice. 


Otroška družba se poveča še za eno malo Italijanko. Popoldne igramo odbojko skupaj z mladima fantoma iz Nemčije. Pohvalita se z znanjem "našega" jezika in se zelo začudita, ko v pogovoru izvesta, da slovenščina in hrvaščina nista enak jezik. Bila sta prepričana, da je to nekako tako, kot nemška in avstrijska nemščina :-)  



V objektiv uspem ujeti še zadnje sončne žarke tega dne.


Zvečer se našim trem malim gracijam dogaja repriza mini-disca.  

sobota, 31.08.2013
Dopoldne se še kopamo, do 13h je potrebno zapustiti kamp, vendar ni nobenih težav s parkiranjem pred kampom. 


Poslovimo se od Italijanov, popoldne nas obišče še sodelavec iz službe. Za nekaj časa mu celo prepustiva vse otroke in greva skupaj v vodo. Večer je hitro tu - ob 20h je že temno. Kamp je spet popolnoma poln in precej je takih, ki morajo obrniti in nadaljevati z iskanjem prostega mesta drugje. 
Ker najmlajši ne kaže prav nobenih znakov utrujenosti, nekaj pred deveto "dvignemo sidro". Prva postaja je Omišalj, kjer odložimo sodelavca, potem pa po stari jadranski magistrali do Bakar-ja, od tam pa po avtocesti vse do slovenske meje.
Tudi tokrat gre na meji tekoče, vzpon proti Knežaku (šembijske ride) pa je že pripravljen na nedeljsko dirko... 
Domov prispemo prve nedeljske minute. 

Še zadnji trije poletni dnevi na morju so hitro minili... 
Če bo jesen lepa, bomo kakšen vikend še skočili tja dol...


P.S.
Tokrat smo od kartic lahko koristili samo kreditno: za dva dni smo plačali 60€ - dve odrasli osebi in parcela v coni A - brez elektrike in žetonov za tuširanje... V tem času (izven glavne sezone) otroci do 12 let v tem kampu bivajo brezplačno.
Ja, Hrvaška je za avtodomarje draga destinacija. Glede na to, da pravzaprav potrebujemo samo parkirno mesto... Njihov edini pravi adut je bližina! 


Kamp Glavotok - slovenščina na spletni strani je "mal bol tko" :-(

ponedeljek, 26. avgust 2013

SPODNJA AVSTRIJA II.

Sreda, 14.08.2013
Spet se precej (pre)pozno odpravimo na pot. Avto najprej dvakrat ni hotel vžgati, kot bi bil akumulator kar naenkrat popolnoma zanič.
Nekaj minut čakanja pred predorom in že smo v Avstriji. Malo pred Salzburgom dotočimo gorivo, potem pa se ustavimo še v Linzu. Obakrat se zgodba z vžiganjem ponovi...
Do svojega prvega cilja prispemo šele ob 3:30. Spet bo kratka noč!

četrtek, 15.08.2013
Zbudimo se pozno in prvi obiskovalci jubilejnega 25. Sonnentor Kräuterfest-a že trumoma prihajajo.


Obisk je bil res zelo velik, prisotni so bili tudi pomembni politiki te zvezne dežele... Program je bil pester: glasba vseh žanrov - od godbe na pihala do lokalnih country glasbenikov. 


Otroci so uživali: čeprav že četrtič, je bila poslikava obrazov zanimiva, kot bi bilo prvič. 


Tudi pletenje košaric za shranjevanje pisal je bilo poučno. Zgodnje kosilo smo tokrat imeli kar na njihovih stojnicah. 



Najmlajši raziskovalci so imeli polne roke dela... 


In tudi ni res, da je delo na tekočem traku vedno naporno in duhamorno ;-) 


Popoldne - že nekoliko utrujeni - se odpravimo še na kopanje v Sole-Felsen-Bad Gmünd. Tokrat je akumulator dokončno odpovedal in lokalni gasilci nam takoj najdejo človeka z vžigalnimi kabli. Na poti sem se ustavil še na večji bencinski črpalki, o akumulatorjih pa ne duha ne sluha. Zato sem pred kopališčem preventivno parkiral v rahel klanec, kar se je zvečer izkazalo za pametno potezo...  


Kopanje je bilo tudi tokrat odlično, voda topla, obiskovalcev pa za praznični dan presenetljivo malo. 



Zvečer še malo pobrskam za servisi in se odločim za največjega v tistih krajih.

petek, 16.08.2013
Zbudimo se pred veliko halo Johann-a Eggenberger-ja. Menjava zagonskega akumulatorja je bila kar zahtevna celo za mehanika, vse skupaj pa nas je "olajšalo" za poldrugega zelenca. Ampak stari je odlično služil - je bil letnik 2002!


Nadaljujemo v center Schrems-a, kjer v trgovskem centru dopolnimo zaloge hrane. Od tam se kar peš odpravimo v bližnjo tovarno čevljev
Waldviertler Schuhwerkstatt. Ob 11h je vodenje: začeli smo z ogledom filma, potem pa še sprehod skozi tovarno.
Zadnja v nizu treh slik je že iz trgovine. Menda so ti čevlji zelo vzdržljivi, kar se odraža tudi na cenah...



Navdušeni smo nad odlično socialo: tovarniški vrtec, brezplačni bio-obroki za vse delavce,...
V njihovi menzi smo na koncu naročili in pojedli še nekaj sladkega slivovega peciva... 



Sledi obisk Podvodnega kraljestva UnterWasserReich. Spet je bilo kaj videti, del razstave je povsem nov. 



Ogledali smo si tudi hranjenje vider, se vozili s splavi in se preiskušali v ostalih spretnostih.  


Sledilo je kopanje v neposredni bližini - Moorbad. Dekleta so bila pri skakanju v vodo prava atrakcija za goste lokala... 


Nekaj pred 17. uro smo se odpeljali še v Das Kunstmuseum Waldviertel, kjer je navse zanimiva razstava z naslovom Lebenslust (veselje do življenja). 


Tudi tu smo bili že kar nekajkrat in vsakič pozitivno presenetijo!

Ostanemo vse do zaprtja, potem pa nazaj na kopanje. Spoznamo se z nekoliko okrnjeno avstrijsko družino: očeta z dvema otrokoma, ki prav tako potujejo po deželi. Zvečer skupaj odidemo do nebeške lestve (Himmelsleiter). 



Letos je bilo tam precej manj mrčesa. Že v trdi temi se vrnemo nazaj do avtomobilov. Ostane nam še vožnja do Grossschönau-a. 


sobota, 17.08.2013

Zjutraj se povsem sami zbudimo na parkirišču pred Sonnenwelt-om. 


Kompleks je skoraj povsem nov in zelo poučno naravnan. Od nastanka vesolja do zadnjih sprememb. 


Zajeta je vsa okoljska problematika, prikazane pa so tudi možne rešitve. 
Dvorana za odmor je namenjena predstavitvi prehranskih navad oz. razlik med posameznimi deli sveta oz. državami. 



Zunaj je precej zanimivih igral. 


Po malici se odpeljemo do Armschlag-a oz. Mohndorf-a (makove vasi). Parkiramo pred največjo sliko maka na svetu. Tu prav vsi živijo s to poljščino... 


Ker lastnik gostilne nima časa, da bi nas peljal na voden ogled, nam v zameno podari dve vrečki maka. Nam je bilo pa tudi prav! Smo se pač sprehodili sami... 
Ročnih mlinčkov pa povsod neomejeno...


Otroci so v eni od trgovin pomerjali unikatna pokrivala - samo za občutek: cena črnega je 115€. 


Od tam se odpeljemo proti Ottenschlag-u, kjer je bilo predvideno kopanje. Gasilci so ravno imeli vajo. Ribnik z okolico je zelo lep, česar pa za vodo v njem ne bi mogli trditi. 


Zato se odpeljemo naprej do Waldviertel Mohnhof-a, kjer družinsko vodijo posestvo in tudi muzej maka. Ogledamo si predstavitveni film in razstavo. 


Posebej so navdušili posterji z zanimivo vsebino ter velikanska maketa makove glavice! 


Na koncu pojemo še vsak svoj makov kolaček. 

Sonce še vedno kar kliče po kopanju, zato je zadnji cilj tega dne kopališče v Pöggstall-u Freibad Mandlgupf


Tokrat je bil obisk boljši - lansko leto smo bili tam edini kopalci. Lepa okolica, čisti bazeni in celo delujoči tobogan. 


Ostanemo vse do zaprtja. Po večerji se z najmlajšim sprehodim v vas, sledi spanje ter nočni premik do parkirišča gradu Schallaburg


nedelja, 18.08.2013
Spali smo dolgo in  nikamor se nam ni mudilo. Pred vhodom smo še malo zaigrali na "XXL mešanca med klavirjem in ksilofonom". 


Dan je obetal gnečo in le-ta je kasneje tudi res nastala. Letošnja razstava India and the Maharadjas je zanimiva, prav na nedeljski dan so bile tu še otroške delavnice ustvarjanja rangoli-jev (slikanje s peščenimi barvami), na glavnem odru so plesale prave profesionalke,... Sloni, turbani in sariji, začimbe,..., - zanimivo za vse generacije. 


Popoldne je že bilo, ko smo odrinili proti Haubiversum-u - največji avstrijski bio pekarni. 



Tokrat so po kosilu na ogled odšle punce, midva pa sva po zelo kratkem ogledu dela zgodovine ostala zunaj. 


Mali je užival v vožnji z rdečim športnim Audi-jem ;-)


Dan je bil topel, zato smo bili soglasno za obisk kopališča Allwetterbad Scheibbs. Zanimivo: odprti so bili vsi bazeni - zunanji in notranji. 


Otroški del je ločen in nekoliko odmaknjen od ostalega. 


Ostanemo vse do večera, ko nas lakota prežene v avtodom. Ob koncu dneva se premaknemo na glavno parkirišče v Gaming-u. 


ponedeljek, 19.08.2013

Zjutraj se počasi uredimo in najemo. 


Punce so šle na voden ogled kartuzije Kartause Gaming, ki je povsem zasebna in nima nobene prave zveze s cerkvijo. Z najmlajšim pa sva se potikala naokrog po samostanu in po vasi.  


Dan je bil vroč, zato se na popoldansko kopanje zapeljemo do kopališča Seebad Lunz am See


Majhno, a prijetno kopališče v edinem naravnem jezeru v tej zvezni deželi. 


Začelo se je oblačiti, potem pa se je naenkrat ulilo. Na srečo smo se še pravočasno "pospravili" v avtodom. 


V pol ure se je ohladilo za 10°C! Ker je bilo do spanja še nekaj ur, se zapeljemo še do Ybbstaler Solebad-a, kjer čofotamo in se namakamo vse do poznega večera, midva pa si privoščiva še res lepe in razkošne savne! 


Ker je vremenska napoved tudi za naslednji dan slaba, se ponoči premaknemo do Ober-Grafendorf-a. 

torek, 20.08.2013

Spali smo kar pred tovarno naravne kozmetike in čokolade World of Stxy


Ker je vodenje šele ob 11h, smo se sprehodili še po vasi. 


Spet sem ostal z malim, ki je zaradi slabe noči že kmalu zaspal. Punce (sploh edina odrasla) so bile nad tovarno navdušene - pa tudi tovarniška trgovina je bila odlično založena.
Po malici se zapeljemo v
St. Pölten, kjer smo si po kosilu najprej ogledali Diözesanmuseum, ki gosti razstavo "Credo - vera v umetnost". Vmes smo še pokukali v stolno cerkev (Domkirche). 


Landesmuseum Niederoesterreich je bil naslednji. Muzej, ki je prirejen tudi za otroke - tokrat je bila tam razstava metuljev. 


Naši otroci so tudi tu že precej domači in ostanemo vse do zaprtja. 
Samo na hitro si uspem pogledati razstavo o sv. Leopoldu, človeku, politiku in zaščitniku, ki je v teh krajih v 12. stoletju odigral pomembno vlogo. 
Zapeljemo se še do trgovskega centra Traisen, kjer pa je bilo od 18:30 že vse zaprto! Ampak vsaj dež je nekoliko ponehal. 

Vremenska napoved za naslednji dan je bila boljša! Sledi nočna vožnja do Lilienfelda.  

sreda, 21.08.2013

V družbi francoskega in nemškega avtodoma prespimo na parkirišču poleg samostana Stift Lilienfeld, ki si ga brez vodenja ogledamo takoj po zajtrku. 


Že prej sva z malim pohajkovala po vasi in naletela na muzej, posvečen Mathias-u Zdarsky-mu, filozofu, mislecu in pionirju smučanja ter iznajditelju moderne alpske smučarske tehnike.  


Sledi kratek premik do spodnje postaje žičnice Sessellift Lilienfeld


Vožnja v eno smer traja kar 20 minut. Dekleta ostanejo na igrišču pri zgornji postaji, sam pa se sprehodim do bližnje koče, kjer mimogrede naredim še nekaj posnetkov.  


Dekleta se že veselijo sankanja - vsekakor pa EiblJet Türnitz na nas ni napravil nekega nadpovprečnega vtisa - čeprav je deklariran kot top destinacija. 



Pred kosilom se po strmi in ovinkasti cesti odpeljemo v sosednjo dolino do Frankenfels-a. Z dekleti si ogledam Nixhöhle, mami medtem naredi odlično kosilo, ki ga pojemo kar na klopcah na parkirišču.  



Steinschaler Naturgärten je naslednji cilj. Vrt - za nepoznavalce na pogled povsem neurejen in zanemarjen - narejen po načelih permakulture. Ženska, ki na je vodila, je bila nadpovprečno samosvoja :-) 


Časa je bilo še dovolj, zato se gremo kopat v Pielachtalbad Rabenstein an der Pielach. Imeli smo srečo - zadnja dva kopalca sta ravno odhajala in kopališki mojster je že hotel zapreti, pa smo se dogovorili, da bo počakal še kakšno uro... 


Povsem sami smo bili na velikem ter lepo in natančno urejenem kopališču. Krokar (der Rabe) je zaščitni znak kraja, zato ga tudi najdemo povsod (na dnu bazena, ob vsakem pomembnejšem objektu,...).


Zvečer še povečerjamo, potem pa kar na parkirišču pred kopališčem tudi zaspimo. 


četrtek, 22.08.2013

Po mirni noči se zapeljemo v nekaj kilometrov oddaljeni Abenteuerland Pielachtal. Mini-park je sicer zanimiv, a vseeno narejen nekoliko "na hitro". Otroci rešujejo naloge v povezavi z zgodovino, tu je tudi iskanje zlata z izpiranjem...


Poleg je naravno kopališče Pielachtaler Sehnsucht. Sonce sicer sije, vetrič pa je vseeno poskrbel, da ni bilo nobene prave vročine.Zato se dekleta bolj igrajo v mivki, kot pa kopajo v vodi. Tudi tu je vse urejeno... 

 
V upanju, da bo drugje manj vetrovno, se prestavimo v Erlebnisfreibad Kirchberg/Pielach. Tudi tu je kopališče z otroškimi igrali in velikim ter zelo dobrim trampolinom, lepo travico, ležalniki, rožicami..., ter povsem brez gneče. 


Zvečer se sprehodimo skozi mestece. Z malim si ogledava še lep park. Na tabli je pisalo, da smo ga sofinancirali tudi mi :-)  (sredstva EU).


V večkrat nagrajeni slaščičarni Bachinger si privoščimo najprej sladoled, kasneje pa v bližnjem lokalu še pizzo. Kupimo tudi kozarec "Dirndl" marmelade. Cela dolina Piechtal je poznana po tem sadežu. Ker so dekleta pogrešala naša dva domača mačka, so si poiskala kratkotrajno nadomestilo ;-) 


Sledi daljši premik do Korneuburga.  


petek, 23.08.2013

Že zjutraj je bilo sončno in toplo. 


Vodenje skozi Fossilienwelt Korneuburg smo čakali do 10:30 ure. Bili smo kar nekoliko razočarani - v propagandnem gradivu je vse kazalo, da bo zadeva zelo zanimiva tudi za otroke. Žal pa je bilo vodenje odločno predolgo! 


So pa bila vsaj igrala poleg stavbe. 


Z malim sva se odpravila še do stolpa in se razgledala naokoli. 



Ker je bilo prijetno toplo, smo se šli kopat na kopališče Sommerbad Wolkersdorf, kjer naj bi imeli najširši tobogan. 


Spet lepo urejeno, imajo celo svoj bio-top. 


Tokrat smo izjemoma odšli že ob 17h, ker smo bili dogovorjeni za obisk pri prijatelju na Dunaju. 

Promet je bil precej gost, zato smo nekoliko zamujali. 

Po okusni večerji smo se skupaj z Dunajčanom odpravili proti domu, kamor smo prispeli v sobotni noči ob 1:30 uri. 
Potem pa hitro spat, kajti še isti dan je bila na sporedu otvoritev, združena z 15. obletnico kolesarskega podviga moje drage in njenih tovarišev...



KORISTNE POVEZAVE s tega potovanja: 

Za vse obiskano smo (spet) koristili kartico ugodnosti Spodnje Avstrije, nekaj stvari je bilo tudi brezplačnih...