petek, 25.07.2014
Začetek je bil zelo podoben tistemu izpred leta dni - najprej skozi karavanški predor, pri Celovcu smo zavili proti Sv. Vidu na Gleni in potem naprej vse do Mautern-a, kjer smo sami in v miru prespali na parkirišču pred Abenteuerwelt Mautern. Z eno samo razliko - vmes smo naleteli na popolno policijsko-carinsko cestno zaporo, kjer so tudi nas ustavili in pregledali. Policist nas je na našo veliko srečo samo ustno opozoril, ni pa pozabil poudariti, da se za take prekrške praviloma odvzame tudi vozniško dovoljenje in kar nekaj evrskih zelencev...
sobota, 26.07.2014
Takoj zjutraj skočimo v lokalno trgovino po svež kruh in mleko ter še kakšno drobnarijo.
 |
| Ničkaj obetaven pogled na kraj, kjer naj bi preživeli naslednjih nekaj ur |
Potem pa nazaj do parka in po zajtrku na sedežnico.
 |
| ...prvič samostojen - na svojem sedežu !!! |
 |
| Pogled na Mautern |
Tokrat je bil volk bolj pri volji - čeprav še vedno nezainteresiran - za poziranje ;-)
Tudi čreda divjadi - samcev se je ležerno razporedila okrog "mobilnega nasada" mladih drevesc.
Na vrhu so otroci takoj odhiteli do medvedov.
 |
| Kosmatinec v akciji - plezanje po deblu |
 |
| "Joj, kok s'm j's dons utrujen..." |
V ogradi z gorskimi divjimi živalmi je bilo bolj malo življenja - večina je počivala na odmaknjenih mestih. V umetnem jezercu so plavale race in velike ribe...
Predstavo s sokoli smo tokrat preskočili. Potem pa je prišlo tisto glavno: samopostrežni zabaviščni park!
Na moonloop-u smo se obračali na glavo, na sedežnici smo se vozili nad parkom, jahali smo samoroge, s čolničem smo leteli po zraku in nato spektakularno pristali v vodi, na metulju smo nihali med strminama, lastnoročno smo se dvigali v višave,...
 |
| Čist' na glavo... |
 |
| ...samo kaj, ko sem še premajhen... |
 |
| Pozdrav z višine |
Ko je bilo že vsega dovolj, smo si ogledali še kmetijo. Najprej pradivje konje, nato pa so nas že "pozdravile" koze.
V nadaljevanju so bili najbolj zanimivi mladički vseh rodov: zajčki, prašiči, kozlički, morski prašički,...
 |
| Mamica je samo ena... |
Okrog prve popoldanske ure je začelo grmeti, zato smo se odpeljali nazaj v dolino.
 |
| ...zgodnjepopoldanski pogled v dolino... |
Naslednji cilj je bil samo nekaj kilometrov oddaljen Museumhof Kammern.
Cel kompleks je res lepo urejen - že ploščad pred stavbama je imenitna.
Muzej (stavbo z vsemi eksponati) je skupnosti podaril vaški zdravnik, ki se je pred nekaj meseci upokojil. Le-ta je dolga leta zbiral in tudi sam restavriral nekdanja orodja in stroje, ki so se uporabljali pri vseh kmečkih opravilih. Ker je večina predmetov še vedno delujočih, so nas že takoj opozorili, naj dobro pazimo na otroke - rezila so ostra, zobniki močno stisnejo,... :-)
Navdušen sem bil nad domiselnostjo nekaterih rešitev!
 |
| ...žiga-žaga... |
Na drugi strani se nahajata še "dislocirana enota" in zeliščni vrt.
 |
| Majhen, a urejen zeliščni vrt |
Gospe, ki nas je vodila po muzeju, se ni prav nikamor mudilo - za razliko od naših otrok - ki so komaj čakali na popoldansko kopanje.
Takoj po kosilu smo se odpravili naprej. Na poti smo še nekaj časa tehtali med obiskom odprtega ali kombiniranega kopališča. Odločimo se za slednjega in se peljemo v Leoben - ASIA SPA.
Vso potrebno opremo smo hitro odložili na ležalnike in odhiteli osvežitvi naproti - v vodo...
 |
| 3 - 2 - 1 - gremoooo! |
 |
| Za spuščanje po toboganih je bilo dobro poskrbljeno... |
Odločitve nismo obžalovali - po dobre pol ure kopanja v zunanjih bazenih se je naenkrat tako ulilo, da smo komal uspeli pospraviti in se premakniti v notranjost.
 |
| Naravna prha - voda odprta "do konca" ;-) |
Kasneje se je umirilo, ne pa tudi prenehalo deževati, zato smo do konca ostali v notranjih bazenih. Zunanje otroško igrišče je žalostno samevalo v dežju...
Od našega zadnjega obiska so bile spremembe vidne tudi v otroški igralnici - dokončno so jo opremili.
 |
| Ni prave Azije brez pande... |
 |
| Pogled na del notranjih bazenov z galerije |
 |
| Igralnica je bila že bolj polna (igrač)... |
Gneče ni bilo prav nobene in po osmi uri smo ostali edini gosti.
Zvečer smo se odpeljali do Krieglach-a, kjer smo spali na parkirišču pred Roseggermuseum - Landhaus Krieglach. Noč je bila deževna, a povsem mirna.
nedelja, 27.07.2014
Ker se muzej odpre šele ob 10h, smo se odpovedali ogledu in se odpravili naprej.
 |
| Tokrat smo se zadovoljili samo z zunanjostjo... |
Do čudovitega kraja, kjer smo si po zajtrku ogledali BlasmusikMUSEUM Ratten.
Bili smo edini gosti, kustosinjo pa smo priklicali kar po novodobnem interfonu - ob odsotnosti se samodejno preveže na telefon. Od doma je prišla v nekaj minutah!
Muzej je precej nov in odlično vzdrževan, imajo bogato zbirko arhivskih notnih zapisov, pa tudi glasbeni inštrumenti so plastično predstavljeni - od izgleda, izdelave, načina igranja pa vse do zvočnih posnetkov vsakega posameznega inštrumenta, ki je prisoten pri godbi na pihala.
Tu so tudi posnetki celih sestavov iz različnih časovnih obdobij. Na vsaki interaktivni postaji je tudi gumb "for kids".
 |
| Staro notno gradivo |
 |
| Pazljivo smo poslušali prav vsak inštrument posebej |
V bližini je še vhod v nekdanji rudnik premoga (delujoč do leta 1960). Danes je prvih 10m rova preurejenega v muzej, ki pa je bil v času naše tamkajšnje prisotnosti zaprt.
Nadaljujemo z vožnjo in po dvajsetih minutah smo prispeli v St. Jakob im Walde.
Še ena lepa vasica, parkirali smo pred muzejem Kräftereich (Kraljestvo moči). Odlične razstave, še posebej za vse, ki jih vsa ta področja zanimajo. Teme so: moč Zemlje in nebesnih teles, moč vere, spanec in sanje, zavedanje, hrana - naš energetski vir, energija vode, moč v nas, gibanje in lepotni ideali, navdih, vrt kot ogledalo družbe,...
 |
| ...nekaj se sliši... |
 |
| Kaj je zaznavanje? |
 |
| Barve v vsej širini... |
Ob doplačilu smo dobili napravo za glasovno vodenje - v slovenskem jeziku! Je pa naglas - štajerski :-)
Tudi spletno stran in informativni material (prospekt) imajo v slovenskem jeziku, kar je v teh krajih redkost...
Otroci so se zabavali pri spretnostnih igricah ter na igralih na vrtu, midva pa sva si medtem ogledala razstavljeno.
 |
| Kako so se skozi zgodovino spreminjali človekovi lepotni ideali... |
 |
| Povsem resna zgodovina na igriv način |
Na koncu smo se na vrtu posladkali še z malinami, borovnicami, ribezem, jagodami in kosmuljami.
 |
| Dve veliki gredi sta narejeni v obliki človeških stopal - vidita se celo na posnetkih s precejšnje višine |
Vsaka barva ima svojo gredico:
Pred odhodom v avtodom smo si ogledali še Klimtov vrt, ki s pomočjo rož in tabel prikazujejo umetnikovo življenje.
Sem zanesljivo še pridemo!
Na poti do Burg Festenburg-a smo se na hitro ustavili še pri Wasserspiele v kraju Waldbach. Zanimivo, a žal že precej dotrajano in zadnje čase očitno slabo vzdrževano.
 |
| Tu ropota, šumi, zvončklja, toklja, klokota, žubori, škripa, cvili,... |
Opazili smo tudi plakat, s katerim (verjetno že dlje časa) iščejo naslednika oz. prevzemnika tega lokalnega "mini Minimundus-a".
Pred gradom smo bili pol ure pred popoldanskim vodenjem edini. Na poti do parkirišča smo pod cesto opazili (kot smo kasneje izvedeli) enega najlepših grajskih pokopališč daleč naokoli.
 |
| Kapela pred gradom |
Na hitro smo nekaj pojedli, potem pa na grad.
Medtem, ko sem urejal vstopnice, so otroci že naredili svoj grad...
 |
| Na poti nas vseskozi pozravljajo silhuete vitezev |
 |
| Dva angela "vračata" glavo sveti Katarini |
Vodička je bila odlična - strokovna in hkrati zabavna. Posebnosti tega gradu so: 100% lastnik je samostan Vorau; objekt je v celoti in temeljito prenovljen; v njem so tudi (najemniška) stanovanja; v času našega obiska so bila tri še prosta; ogromno je odličnih poslikav in slikarskih iluzij - namišljena okna, vrata, stropovi, line, štukature, stebri, kipi, mize, omare in cele stene "iz marmorja" - vse skupaj pa je samo naslikano na zid, kuliso ali na leseno pohištvo.
 |
| Zgodovina lastnikov gradu od začetka do danes... |
 |
| Freske so tudi po tristotih letih odlično ohranjene |
 |
| Vse je samo iluzija: vrata, opeke in verige so samo naslikane na zid! |
 |
| Prava mojstrovina: kipi in vse okrasje nad vrati je "samo" naslikano na zid! |
 |
| Ni ga junaka, ki bi zmogel vreči kamen skozi to okno... |
 |
| Klopi so že prave, vse ostalo pa je neverjetno realna slika... |
 |
| Spet iluzije: stebri in vse ostalo je samo naslikano na kulisah |
Na poti do naslednjega cilja je začel padati dež, zato smo sklenili, da grad Aichberg in kopanje v Freizeitzentrum Schachblumenwelt-Naturbadeteich odložimo do naslednje priložnosti in gremo tokrat naravnost v Ökopark Hartberg. Peljali smo se mimo Muzej-a Hartberg, ki je bil v tem času že zaprt. Otroci so se ob prihodu takoj zapodili na igrišče, kjer je bil močno prisoten tudi element vode. Zato jih je bilo treba še pred kosilom preobleči.
Potem pa smo le šli v park in si med več razstavami izbrali Experimentarium.
Tudi tu smo že bili dve leti nazaj, a je bilo spet zanimivo.
Vse skupaj je razdeljeno na več sklopov - od poskusov z milnico do mehanske fizike in elektromagnetizma, fotovoltaike, optike,..., poudarek je tudi na (trajnostnem) pridobivanju električne energije.
 |
| Preddverje parka |
 |
| Simulacija morskih valov |
 |
| Optične prevare |
 |
| XXL milni mehurčki |
 |
| Pogled na celo vrsto odličnih in poučnih pripomočkov za eksperimentiranje |
Po ogledu smo odšli še do Klimaturm-a in se povzpeli na vrh - teraso, žal pa je bilo dvigalo, ki pelje prav do najvišje točke - pokvarjeno. Pa naslednjič!
 |
| Ekoparkov ribnik |
 |
| Osrednja stavba, kjer je tudi "ekperimentalnica" |
 |
| Pogled na Hartberg in bližnjo okolico |
Ker je bilo že pozno, smo se odpravili domov, otrokom pa smo obljubili še postanek "pri gusarski ladji" - počivališče Kaiserwald.
 |
| Naši štirje kapitani ;-) |
Ko smo preiskali vse, smo odšli na večerjo, potem pa po ovinkasti južni avtocesti in skozi dolgo luknjo v karavanškem pogorju naravnost domov, kamor smo prišli pol ure pred polnočjo.
Spet poln doživetij konec tedna, čeprav je bilo napovedano pretežno deževno vreme...
P.S.
Fotoaparata še vedno nismo nabavili, zato so skoraj vse slike ponovno proizvod starega mobilnega telefona... :-(
