Tokrat sva odšla na pot samo dva: oče & najstarejša hči. Zaradi očetovega zobobola in njegovega krvavo-bolečega reševanja se je odhod zavlekel za celo uro. Na poti smo pobrali še enega mladega glasbenika, potem pa mimo Kranjske Gore in Rateč v Italijo. Od Trbiža do prelaza Predel je precej ceste povsem na novo asfaltirane. Krajši postanek smo naredili pri Rabeljskem jezeru. Na parkirišču se z avtodomom preverjeno da tudi prespati.
Rabeljsko jezero v poletnem jutru |
V Bovcu sem parkiral v senco trenutno še zaprtega hotela Kanin.
Hotel Kanin je vse dni nudil senco |
Najprej sem v hotelu Alp registriral oba glasbenika, potem pa sva s hčerko odšla do TIC-a in se založila z informacijskim materialom.
Lepo urejeno središče Bovca |
Centralni smerokaz |
Preostali dan sem izkoristil za obhod Bovca in počivanje oz. branje.
Pokopališče s "slovensko folkloro" - novimi in velikimi poslovilnimi vežicami |
Nekdanji župan-veleposestnik-trgovec in njegova žena imata daleč navečji spomenik - nisem pa prepričan, da jima kaj zelo koristi oz. pomaga... ;-) |
Notranjost bovške cerkve sv. Urha |
Pogled proti orglam in izhodu |
Vmes pa sem skuhal še kosilo in večerjo.
Središče Bovca zvečer I. |
Središče Bovca zvečer II. |
Zvečer je bil v cerkvi sv. Urha koncert orgelske glasbe (Izidor Ostan), sledili pa so še gostje - profesorji in udeleženci OrkesterkamP-a. Glasbeno me je ta večer daleč najbolj navdušil duet Mateja Grahka (flavta) in Petre Vidmar (tolkala-marimba).
Oktet pozavn |
Vrhunec večera: Grahek & Vidmar |
Po koncertu sva se odpeljala na PZA Dvor. Parkomat sicer kaže točno uro, šele po drugem kovancu za 2€ pa sem ugotovil, da ne dela. Vrača pa tudi ne!
Noč je bila mirna...
torek, 21.7.2015
Zjutraj se ponovno prestaviva pred hotel Kanin. Vročina ni prav nič popuščala...
Po poznem zajtrku je sledil ogled dela na kampu - dan odprtih vrat.
Začelo se je v kulturnem domu z velikim pihalnim orkestrom - preko 80 članov!
Upravljanje s tako velikim orkestrom je naporno delo... |
V drugem delu so se predstavili godalci - najprej nižja godala. Nazadnje smo odšli še v vrtec, kjer so vadili violinisti...
Violinisti na dnevu odprtih vrat - obiskali so jih tudi otroci z bovškega vrtca |
Preostanek dneva sem izkoristil za branje res dobre knjige.
Zvečer je bil krajši koncert komornih pihalnih sestavov na vrtu zelo lepega hotela Dobra vila, ki ima za sabo zanimivo (tehnično) zgodovino. Ambient je bil vrhunski, tudi glasba je bila prijetna.
Lep hotel na začetku Bovca |
Čudovit ambient za večerni koncert |
Kvartet prečnih flavt je otvoril prireditev |
Žal je bližnji sosed ravno v (t)istem času moral pokositi svojo trato okrog hiše :-(
Preostanek večera sem še bral, ko pa se je hči vrnila, je sledil premik na PZA.
Spokojen večer na vasi |
Tokrat sem parkomat preveril s kovancem za 50c. Stanje je bilo nespremenjeno...
Ponoči se je le minimalno shladilo.
sreda, 22.7.2015
Pred hotelom Kanin sem se v pogovor zapletel s fantom, ki je svojega R Masterja predelal v avtodom. Zelo je zadovoljen - pozimi je z njim nekaj mesecev preživel na Kanarskih otokih.
Ves ostali čas sem bral, fizično stanje se je začelo opazno izboljševati.
Po kosilu je hči šla na rafting in se vsa navdušena vrnila - razdelili so jih v dva čolna - na manj in bolj izkušene. Seveda se je pri zadnjih, kjer je bila tudi ona, veliko več "dogajalo" :-)
Zvečer je imela s komorno skupino in orkestrom v lokalu Letni vrt prvi javni nastop. Bilo je zanimivo, natakar, ki nas je stregel, pa (milorečeno) smešen.
Prvi javni nastop otroškega godalnega orkestra |
Zadnja točka je zasluženo požela največji aplavz! |
Bovec gre spat |
Ko se je violinistka vrnila s filmskega večera, ki je sledil uspešnemu nastopu, sva se spet prestavila na PZA. Preverba parkomata je "vzela" naslednjih 20c :-)
četrtek, 23.7.2015
Zjutraj naju je na PZA obiskala policija. Zvečer so vandali naredili škodo na hotelu Kanin, naš avtodom pa je bil v tem času parkiran pred njim. Žal poizvedba ni obrodila sadov, ker v zaprtem in zastrtem avtodomu nisem ničesar videl oz. slišal.
Po zajtrku sem skočil še v trgovino, bral in naredil načrt za popoldne.
Po kosilu sem se najprej zapeljal do slapa Boka. Impresiven pogled, voda ledeno mrzla, pod cestnim mostom pa popolna suša.
Možici so kazali pot do slapa |
Slap in soteska z razgledne ploščadi |
Boka je najvišji slovenski slap |
Čudovita, a tudi v najhujši vročini hladna voda |
Pod mostom tokrat povsem suha struga |
V nizkem preletu |
Napoleonov most v Kobaridu I. |
Napoleonov most v Kobaridu II. |
Smaragdno-zelena barva je zaščitni znak Soče |
Kobariška plaža |
Počakal sem, da je najhujše minilo, potem pa preparkiral na P v središču Kobarida ter se odpravil na hrib do cerkve sv. Antona in kostnice, kamor so prenesli posmrtne ostanke 7014 italijanskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno izgubili življenje v tem delu (Tolmin, Bovec, Rombon).
Pogled na središče Kobarida |
Cesta, ki vodi do cerkve sv. Antona in kostnice |
Ena od postaj križevega pota na cesti do kostnice |
Italijanska kostnica - leta 1938 jo je otvoril sam Benito Mussolini |
Notanjost cerkve sv. Antona |
Kostnica - oblika osmerokotnika v več koncentričnih krogih |
"Mini-muzej" ob kostnici |
Pogled na Kobarid |
V Kobaridu je tudi zanimiv gostinski lokal, kjer imajo protipoplavne vreče zložene v lepo ograjo...
Žal mi je za ogled Kobariškega muzeja zmanjkalo časa.
Zvečer je bila na trgu v Bovcu javna vaja otroškega godalnega orkestra, ki pa se je zaradi nevihte zelo hitro končala. Dež pa kar ni in ni hotel ponehati.
Javna vaja na glavnem trgu |
...med katero je mimo pripeljal zanimiv avtodom... |
...nato pa se je ulilo! |
Ob 20h je bil v cerkvi sv. Urha gala komorni koncert profesorjev in študentov OrkesterkamP-a.
Godalni kvintet na gala koncertu |
Spet odlično, še posebej se je izkazal italijanski trobentar, pedagog in skladatelj Mauro Maur.
Spanje se je na PZA-ju tokrat pričelo že ob 22h...
petek, 24.7.2015
Še zadnji dan tega "izleta". Začel se je z jutranjim premikom do Kluž.
Postajališče za avtodome - Dvor Bovec (spodnja postaja kaninske žičnice) |
Na Klužah zbudim hči in po zajtrku odideva raziskat okolico: trdnjavo, vodnjak, rove, kaverne, strelske line in nazadnje še sotesko Koritnice.
Trdnjava Kluže I. |
Trdnjava Kluže - info tabla |
Tukaj je sekalo-tu je bolelo-tukaj so padali-tu je grmelo... (še iz časa Napoleona Bonaparteja) |
Trdnjava Kluže II. |
Podzemni rovi |
Pogled s strelske line na parkirišče ob nekdaj strateški poti Bovec-Predel |
Vhod v podzemne rove |
Trdnjava Kluže III. |
Potem jo odpeljem nazaj v Bovec, kjer ima do kosila svoj program, sam pa se vrnem na vojaško pokopališče blizu križišča za Vršič. Tam srečam avtodomarski par na kolesih in "pademo" v krajši klepet.
Vojaško pokopališče nekdanje avstro-ogrske vojske |
Tu počiva 546 vojakov (nima vsak svojega kamna) |
Po ogledu sem šel naprej do Muzeja na prostem Ravelnik, ki je ena od točk na Poti miru od Alp do Jadrana.
Struga Koritnice |
Najprej je tu informacijska tabla in vpisna knjiga. Ohranjeni sta še dve baraki ter sistem rovov pod hribom, strelska lina, krater, ki ga je povzročila granata,...
Ravelnik - info tabla in vpisna knjiga |
Utrdba s strelsko lino |
Eno od dveh še ohranjenih lesenih prebivališč avstro-ogrske vojske |
Strelska plošča |
Vrnil sem se v Bovec ter se po kosilu sprehodil do Čezsoče. Vmes sem videl tudi spomenik italijanskim vojakom, ki so umrli zaradi posledic biološko-kemičnega orožja (prvič uporabljenega prav v 1. sv. vojni).
Pristanek na športnem letališču v Bovcu |
Kapelica in klopca ob poti |
Le zakaj na tabli ni tudi plavalca? (brrrrr...) |
Zaklonišče italijanske brigade, ki je bila l. 1917 pobita z bojnim plinom |
Soča |
Pogled z mosta proti izviru |
Kopališče Čezsoča |
Temnopolti kajakaš |
Vsake toliko časa so se nad Sočo pojavile skrivnostne meglice |
Vrnil sem se po pešpoti mimo športnega letališča, seveda sem bil do prihoda v AD spet povsem preznojen.
Letališče in v ozadju Bovec ter Rombon |
S hčero sva najprej načrtovala še soboto, ko se bova samo kopala. Ampak sva se že kar dan prej pozno popoldne - ko je ravno imela odmor - zapeljala do Soče, da jo je "okusila" še sama. Hitro je ugotovila, da greva lahko domov kar takoj po zaključnem koncertu ;-)
Tole pa je sveže, da kar reže... |
Po večerji je sledil še zaključni koncert otroškega godalnega orkestra ter ostalih komornih godalnih skupin ter Velikega godalnega ansambla. Še en lep glasbeni dogodek!
Zaključni koncert otroškega godalnega orkestra |
Dogodek je privabil veliko število obiskovalcev |
Za konec je nastopil Veliki godalni ansambel orkestra Festival Symphony |
Po slovesu od mentorjev ter glasbenih kolegov sva se odpeljala proti domu. Žal je bila takrat že taka tema, da so vse okoliške zanimivosti ostale skrite...
V Kranjski Gori se je čutila prijetna svežina, na domače dvorišče pa sva prispela okrog 23h.
Namesto zaključka:
V Posočju je cel kup zanimivosti, zato se tja zagotovo še vrnem in to s celo družino...