AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA VI.

sobota, 16.08.2014   

Letos je vreme - vsaj kar se turizma tiče - izjemno slabo. Zato je že spomladi načrtovano 17-dnevno potovanje v drugi polovici avgusta oz. do začetka šolskega leta žalostno propadlo. Vseeno bomo v danih pogojih poskusili iztržiti največ. Tokrat sta bila napovedana dva zaporedna dneva brez padavin. 

Zvečer smo se precej pozno odpravili od doma, ker je bila pred predorom cel dan 10-kilometrska kolona vozil. Do uvoza Hrušica smo se peljali po stari cesti - že pri AC počivališču Lipce smo opazili rep kolone.
Po četrturnem čakanju smo le prišli do predora. Nadaljevali smo do Beljaka, po turski avtocesti vse do Eben-a v Pongau-u in nato po lokalni cesti skozi Schladming do Großsölk-a.

nedelja, 17.08.2014   

Parkirali smo na prvi serpentini pod gradom - poleg pokopališča. Preostanek noči je bil miren. To nedeljo smo namenili ogledom dela avstrijske Štajerske, ki se imenuje Schladming-Dachstein. 

V neposredni bližini pokopališča smo tudi mi mirno spali - na srečo samo do jutra :-)

Zjutraj smo po zajtrku obiskali grad Schloss Großsölk Naturparkhaus. Sprehodili smo se mimo lepega vrta (Jesuitengarten). Domiselno: za visoko gredo so uporabili odsluženo posteljo. 

Jezuitski (zeliščni) vrt

Prvi na vasi...

Razstava je bila zanimiva - v prvi sobi je razstavljen lokalni "Martin Krpan" - tudi tam so tihotapili sol. 

Kadar so konji, je pa vedno zanimivo...

Na ogled je avtohtoni živalski svet. 

Prikazana je tudi zgodovina in pridelava lokalne kulinarične specialitete - zelo aromatičnega sira. Spominja na bohinjski Mohant :-)  

"Slamnata princesa?"

Pridelava sira od začetka do konca

 
Po napornem ogledu se je prilegel počitek ;-) 

V cerkvici, ki je del grajščinskega kompleksa, je ravno v času našega obiska potekala nedeljska maša. Kratek postanek v notranjost je dal vedeti, da se tega obreda tu udeležujejo samo še starejši ljudje. 

Lesena "čebula" na vrhu zvonika

 
Naslednji cilj je bila sedežnica s parkom Riesneralm Bergbahnen mit tierHOLZpark und HochSEEsitz. Vožnja do tja je bila precej ovinkasta, a smo zmogli. 

Sopotnik na sedežnici

Na vmesni postaji je bila v stavbi Universum Riesneralm razstavljena zbirka nagačenih živali, lokalne zgodovine, lovstva in gozdarstva,... 

Univerzum s sedežnice

Univerzum - vhod

Razstava v Universum-u

Na vrhu je bilo kar nekaj ogromnih lesenih živali, kjer so otroci lahko reševali naloge in bili zato na koncu nagrajeni. 

Razgled na vse strani je bil čudovit. 

...pogled na levo...

...in na desno...

Kot v pravljici

Hiša v zraku...

Najdlje smo se zadržali pri novi atrakciji - hochSEEsitz... Tu se preiskuša razne spretnosti - plezanje, splavarjenje, ribolov, hoja po napetem traku in plavajočem podestu,...  

hochSEEsitz

Dogaja se!

Trenutek nepozornosti je bil dovolj, da se je naša najmlajša na hitro okopala v vodi! Na srečo smo imeli s seboj nekaj rezervnih oblačil. 

Huh, vse je tako mokro! In hladno tudi!

Po sestopu in kosilu smo se odpeljali še do gradu Trautenfels (Schloss Trautenfels). 

Grad Trautenfels - pogled s poti do tja

Objekt je popolnoma prenovljen zunaj in znotraj. Tudi razgled naokoli je lep. 

Vhod - v vsak pravi grad se gre čez (dvižni) most!

Na novo tlakovano in osvetljeno dvorišče

Stolp z zastavo

Lesena tnala? Ne! Ob pobližnjem "pregledu" se je izkazalo, da gre za odlične betonske imitacije!

Senzorska steklena drsna vhodna vrata so po obliki prav unikatna! 
V prvem nadstropju je nekaj zgodovine, posebej še rudarske.  
V drugem nadstropju je razstava z naslovom Človek in gozd (Mensch und Wald). Tako dobro narejeno, da se zagotovo še vrnemo!  

Tale maček je pa precej večji kot naš... ;-)

Jezero Putterersee je bil predzadnji cilj tega dne. Bolj prazno kot ne - temperature zraka in vode so naredile svoje. 

Pogled na "plažo" in lepo okolico

Plavanje v sveži vodi povzroča veliko lakoto!

Sicer pa skrbno urejeno. Kopali smo se vse do sončnega zahoda, potem pa je naenkrat postalo tako hladno, da smo odšli še pred uradnim zaprtjem - nam se to ne dogaja pogosto :-) 

Sonce se za ta dan počasi poslavlja...

Slikano samo četrt ure po sončnem zahodu

Po večerji smo se odpeljali v Ausseerland in nato po panoramski cesti Loser (Loser Panoramastraße Altaussee) do koče Loser (Loserhütte). Za kaj več smo bili že prepozni - malo smo še opazovali lučke v dolini, potem pa zaspali.

ponedeljek, 18.08.2014   
Ponoči se je tako shladilo, da sem proti jutru celo vključil kurjavo! 
Naredilo se je lepo in sončno jutro. Razgled je bil prekrasen! 

Sredi poletja povsem jesenska slika - jutranje meglice nad jezerom

Zbudil sem starejši dve hčerki in odšli smo do bližnjega jezera Augstsee. 

"Še gojzarje si zaveževa, pa lahko gremo..."

S poti do jezera ;-)

Pogled s poti na parkiran avtodom je bil kot iz prospektov :-)

Pri koči Loser-Alm je bilo parkiranih kar nekaj avtodomov, vendar razgled s tega parkirišča ni tako zanimiv. 

Jezero Augstsee je bilo čisto in povsem mirno, v vodi se je videl odsev vršaca (Atterkogel, 1826m) za njim. 

Odsev

Ko smo se vrnili, smo vsi skupaj zajtrkovali, potem pa sva z malim odšla še v kočo Loser po cestninsko kartico. 

Ogromna koča Loser - turistov pa komaj za vzorec

Pogled s terase v dolino

Posedali smo po bližnjih kamnih, lovili sončne žarke in nikamor se nam ni mudilo. 
Ko je bilo dovolj, smo se odpeljali v bližnji rudnik soli (Salzwelten Altausssee, der Berg der Schätze). 

Rudniška zgradba

Na ogled sem odšel sam z dekleti, najmlajši je za obisk podzemnih rovov žal še premlad. V skupini nas je bilo samo šest - poleg nas še starejši par. 
Seveda smo najprej morali obleči zaščitna oblačila. 

Pripravljene za raziskovanje slanega podzemlja!

Začeli smo s kratkim filmom, kjer nam je igralec in komik na šaljiv način predstavil nekaj dejstev o rudniku.  

Vodenje je bilo zanimivo in zelo hitro - najmlajša je dostikrat morala kar teči... 
Sol pridobivajo na dva načina: z drobljenjem solne rude ali pa z izpiranjem z vodo. Prvi način pridelave je zahtevnejši, sol pa je bistveno kvalitetnejša, zato tudi dosega visoko ceno (18€/kg). Poskusili smo obe, da bi lahko sami začutili razliko. 

Na meji v "slani svet"

V kapeli sv. Barbare - ki je mučenica in zaščitnica slepih - smo izvedeli zanimivo legendo: Barbara je bila umorjena v starosti komaj 29 let, zadnja tri leta pred tem pa je bila zaprta v popolnoma temnem stolpu. Ko je prišla ven, je na dnevni svetlobi oslepela. Okoliščine njenega umora so še vedno nepojasnjene. Za svojo zaščitnico so jo vzeli tudi rudarji, v spomin nanjo pa imajo na svojih suknjičih 29 gumbov, zgornji trije so vedno odpeti. 

Oltar kapele sv. Barbare

Dekleta so dobila vsaka svoj kos kamene soli. Najbolj zanimivi sta bili vsekakor dve leseni drči, po katerih so se rudarji spuščali na delo. Prvo smo morali celo ponoviti :-) 

Drča

V tem rudniku je bilo med II. sv. vojno največje Hitlerjevo skladišče "nabranih" umetnin. Tik pred koncem so Nemci hotel vse skupaj uničiti s podtaknjeno bombo, a je bila namera uspešno preprečena. Po koncu vojne so potrebovali dvajset let, da so vse umetnine spet spravili iz rudnika, prav(d)ni postopki o njihovem lastništvu pa tečejo še dandanes.  

Skladišče - več kot pol stoletja star les je zaradi ugodne jamske klime kot nov...

Na najnižni točki smo si ogledali še svetlobno-glasbeno predstavo (multimedia show). Šele, ko so prižgali luči, smo videli, da je bila polovica vsega videnega samo odsev na vodni gladini. 

Utrinek s predstave

Nazadnje smo le prišli ven, po dobri uri na samo 7stC je bilo sonce prav blagodejno. 

Ker smo bili za dopoldanski obisk Kammerhof muzeja (Kammerhofmuseum Bad Aussee) že prepozni, smo se odpeljali do Alpskega vrta (Naturerlebniszentrum Alpengarten Bad Aussee). 

Pri vhodu v vrt

Sprehodili smo se po lepem in velikem vrtu, otroci pa so se najdlje zadržali na igrišču povsem spodaj. 

Kako zanimive vzorce riše nihalo v fino mivko...

Žuželnjak in čebelji panji v ozadju

Učilnica v naravi

Otroško igrišče

In še zelo zanimivo in unikatno "igralo": del starega pianina - zadnja stranica ter okvir z napetimi strunami - kjer otroci izvabljajo zvoke z udarjanjem z leseno palico... 

Po tem pianinu (oz. tistem, kar ga je še ostalo) se lahko tolče po mili volji...

Na vrsti je bilo kopanje. Parkirali smo povsem blizu jezera Altausee - samo nekaj metrov od plaže. 

Altausse

Medtem, ko je mami pripravljala kosilo, smo se mi že prvič okopali. Voda je bila res sveža, zato s plavanjem nismo pretiravali ;-) 

Kristalno čista voda

In tako vse do večera. Plaža je bila lepo urejena, kopalcev pa ne prav veliko. Z jezera smo gledali na Loser, kjer smo bili zjutraj. 

Na plaži

Pogled na Loser

Naša ekipa kopalcev

Bližnje čolnarne tik pred sončnim zahodom

Ko se je sonce skrilo za bližnji hrib, smo večerjali, potem je bil v načrtu še ogled in večerni sprehod po mestu Bad Aussee. 
Ker pa je mali takoj zaspal, smo samo nadaljevali z vožnjo proti domu. Le-ta je potekala brez posebnosti, zato smo prispeli že pred 23. uro. 



Pod črto: 
odličen izlet, zaradi vremena smo ga s prvotnih treh dni skrajšali na samo dva, zato je nekaj ciljev tokrat izpadlo iz programa. Bodo počakali do naslednjič!
 
Vse slike pa spet s starega mobilnega telefona... :-(