SPODNJA AVSTRIJA I. in AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA I.

petek, 25.04.2014
Pozen odhod od doma, sicer pa vse po starem – skozi karavanški predor, mimo delovišča na avtocesti pri Celovcu, mimo Gradca in vse do Dunaja, kamor smo prispeli ob 2:30 zjutraj.  Parkirali smo kar na ulici povsem blizu prireditvenega centra (Schloss Schönbrunn Tagungszentrum). 

sobota, 26.04.2014 
Zjutraj sem preparkiral na zgornje parkirišče poleg pokopališča. Dopoldne je bilo precej deževno, zato se odločimo za obisk Puščavske hiše (Wustenhaus). 
Na poti do tja se prijazno pozdravimo z veveričko. 

Le pridi še malo bliže...

Prav dobro nam je del topel in suh zrak. Takoj na vhodu so v akvariju ribice, ki so prijazno požgečkale po roki... 

Ribice, ribice...

Sledili so razni plazilci in drug puščavski živelj. Po "napornem" ogledu je seveda sledila malica. 

To sem lačen...

Deževati kar ni prenehalo, kljub temu pa je bila pot vsa v cvetju. 



Čez opoldne smo med kuhanjem vedrili v avtodomu. Po kosilu se je le zjasnilo in dočakali smo vsaj nekaj sonca. 

Popoldne smo se sprehodili še po vrtovih. Muzej kočij (Kaiserliche Wagenburg) je bil že zaprt, zato smo se peljali s panoramskim vlakcem (Schönbrunner Panoramabahn). 

Ni ga čez veliko lužo ;-)

Muzej kočij je bil nekaj po četrti popoldne že zaprt

V vlakcu

Na vrhu pri Gloriette je imel vlakec nekaj minut postanka, ravno prav za hiter ogled in kakšno fotografijo. 

 
Nazadnje smo le dočakali mamico, skupaj smo se povsem počasi sprehodili nazaj do avtodoma na zgornjem parkirišču. Seveda je bilo treba obširno poročati, kaj vse smo videli oz. počeli ;-) 

Preddverje Tagungszentrum-a

Pogled na Gloriette

Zvečer sem zapeljal najprej do Heldenburga, a me ni prepričal, zato smo šli na prenočevanje na parkirišče poleg Donauturm-a. Čeprav je bilo kar nekaj tabel s prečrtanim kamperjem in napisom "No camping", ni bilo nobenih težav. Mi smo samo parkirali. Noč je bila deževna in povsem mirna. 

nedelja, 27.04.2014
Zjutraj smo se zbudili, naredili zajtrk, potem pa smo se zapeljali nazaj v center mesta pred Avstrijsko narodno knjižnico (Österreichische Nationalbibliothek). 

Najprej smo si ogledali to - čitalnice so bile polne ukaželjne mladine - in v tem sklopu še muzej papirus-a (Papyrusmuseum). 

Papirus na sto-in-en način...

V parku pred narodno knjižnico stoji samo na zadnjih dveh nogah (menda edini) kip konja z jezdecem - nadvojvodo Karlom. 

Potem smo odšli v razkošno dvorano (Prunksaal), kjer je trenutno razstava, posvečeni 100-letnici začetka prve svetovne vojne. Zadeva je odlično dokumentirana in domislno postavljena.

Impresivna zbirka knjig

Poleg stoji cerkev sv. Avguština, ravno v času našega obiska se je notri dogajala maša. S kadilom niso prav nič skoparili - ravno nasprotno... 

Nadaljevali smo do zimske palače Eugena Savojskega (Winterpalais des Prinzen Eugen von Savoyen). 

Tu se je dogajalo predvsem otrokom. Risanje, barvanje, oblačenje v obleke v 300-let starem stilu, delavnica dvornih plesov,… 

...naš mali princ Eugen...

...na delavnici dvornih plesov...

Kar težko jih je bilo spraviti ven. Bližal se je čas kosila. 
Na poti nazaj smo se ustavili na sladoledu in občudovali cerkev sv. Štefana in njeno barvito strešno kritino. 

Na poti do Heldenburga smo videli še slavno "Albertino". 

Medtem, ko je mami pripravljala kosilo, smo se preostali člani družine preganjali in lovili po heldenburških zelenicah. 

Takoj po kosilu smo odšli še v muzej esperanta (Esperantomuseum) in muzej globusov (Globenmuseum) – oba sta manjša in v isti stavbi. Meni sta se oba zdela zanimiva – mali je tam omagal in oddremal svojo urico… 

V muzeju globusov me je presenetilo veliko število eksponatov. Zelo nazorno je bil prikazan tudi postopek priprave in tiskanja papirja-zemljevida, ki so ga kasneje razrezali in nalepili na kroglo. 

V določenem obdobju sem se nad esperantom (sama ideja za nastanek in domiselna zasnova - predvsem zelo poenostavljena slovnica) tudi sam tako navdušil, da sem si kupil učbenik in začel z učenjem. Ampak ni trajalo ravno dolgo... 

Spanje pravičnega...

Esperanto v prevodu pomeni "upanje". Žal pa ta jezik ne dosega tistega, za kar je bil ustvarjen - mednarodni univerzalni jezik sporazumevanja.

Razstavljen je tudi plakat za 10. svetovni kongres esperanta v Parizu, znan pod nazivom "fantomski kongres", ker se zaradi pričetka I. svetovne vojne nikoli ni zgodil (oz. je bil odpovedan). Kljub temu so naslednje leto v San Franciscu v ZDA organizirali 11. svetovni kongres...

Ludwik Lazarus Zamenhof, zdravnik, filolog in "oče" umetnega jezika - esperanta

Po ogledu smo odšli proti zadnjemu cilju in opazovali Hofburg z zunanje strani ter del izkopanih obzidij, ki so jih uspeli ohraniti...

Zadnji za ta dan je bil na vrsti Time Travel – povsem nova zadeva, nekakšna mešanica muzeja in zabaviščnega parka. 

Vse skupaj je postavljeno pod samostanom oz. cerkvijo sv. Mihaela! 
Najprej smo se spustili po stopnicah globoko v kletne prostore. 

Tu so nas pričakale slike Mozarta, Sisi, meniha Mihaela, cesarice Marije Terezije in Franca Jožefa, ki so kasneje čudežno oživele ter se pričele med seboj pogovarjati. 

Naslednji je bil interaktivni kino – potovanje po Dunaju skozi čas. Treslo se je, grmelo, pihalo, po nogah so nas tepli podganji repi,…. Dekleta so bila od navdušenja čisto iz sebe! 

V naslednjem prostoru so najbolj poznani Habsburžani imeli svojo predstavo. 

Da so tudi med Avstrijci nesoglasja, sta dokazala Strauss in Mozart ;-)  Prepirala sta se o tem, kdo je bolj slaven, kdo je napisal lepšo glasbo,...

 
Poseben prostor (interaktivno zaklonišče) je namenjen vojnim časom na Dunaju.
Na koncu smo se še peljali s kočijami - kočijaž je zelo spominjal na nekoga... 

Sledila je večerja, čas do spanja pa sva z malim preživela v bližnji okolici in odkrivala zanimive stvari...

Tale je pa dolg!

Prenočili smo na istem mestu kot že dan poprej. 

ponedeljek, 28.04.2014
Jutro je bilo ležerno in prav nikamor se nam ni mudilo. Odpeljali smo se do Pratra, žal brezplačnih parkirnih mest ob sejmišču, kjer smo parkirali prejšnja leta, ni več.

Najprej smo si ogledali novoodprti Muzej Madame Taussad.
 

V družbi s Sisi

"Will, stara sablja, kako si?"

"Halo mami, tale Barack je sicer visok, ampak precej mršav!"

Še malo, pa bom tako velika kot Mozart...

Naša Zweistein-ka...

"We are the champions, my friends,..."

Našel sem tudi zanimiv citat - še posebej pa "navduši" lokacija - na notranji strani vrat WC-kabine :-) 

Po krajšem odmoru smo odšli še na sosednje orjaško kolo (Wiener Riesenrad). Ker je bilo kar nekaj obiskovalcev, smo se večkrat ustavili. Zato smo si mesto lahko v miru ogledali z višine...
 

Dunajska panorama I.

Dunajska panorama II.

Seveda se na poti nazaj nismo mogli izogniti še nekaj atrakcijam in pa sladkorni peni. 

Divje divje!

Tole bi se pa dalo jesti celo popoldne - in to vsak dan! ;-)

Ko smo prišli do avtodoma, smo naredili in pojedli kosilo, potem pa se odločili, da izkoristimo lep sončen dan in obiščemo zdraviliški park Oberlaa – naš »železni repertoar« na Dunaju. 

Razgibano!

Kako dobro - XXL gugalnica...

Tam smo ostali do večera in na parkirišču pred parkom tudi prespali. 

torek, 29.04.2014
Po zajtrku smo se odpeljali v Klosterneuburg, kjer smo si najprej ogledali manjši muzej (Mährisch-Schlesisches Museum). 

Tu je tudi razstava o skladatelju in pianistu Franzu Schubert-u. Starejši kustos je bil zelo prijazen in nam je marsikaj razložil, otrok pa vse skupaj ni kaj prida zanimalo. 

Nato smo odšli v samostan (Stift Klosterneuburg). Ker so si ga dekleta že ogledala preteklo leto, sem tokrat na ogled odšel jaz.

Ogledal sem si zakladnico in razstavo "Kreuz, Ring und Infel" o vseh 66. opatih v 900 letih obstoja te ustanove. Zanimivo!

Ostali so se medtem igrali zunaj, najbolj zanimiv je bil pesek vijolične barve… Seveda je bil odvzem "vzorca" za domov nujen! :-)

Naslednji je bil na vrsti Essl (Essl Museum), kjer so bile spet zanimive razstave. 

Najbolj krvava je bila »Made in Austria«.  

Potem so bili tu prizori iz vsakdanjega življenja ljudi, ki so jih odigrale podgane: Deborah Sengl - Zadnji dnevi človečnosti (die letzten tage der menschheit). Tudi tu se je prelivala kri... 

Najbolj »normalna« pa je bila razstava "drugačen pogled" (die andere Sicht). 

Tu smo tudi kosili, potem pa v plezalno dvorano Kletterhalle in za zaključek dneva še na kopanje v Happyland bazen z umetnimi valovi. 

Dvorano je opremilo (medtem žal že propadlo) slovensko podjetje Citywall

Zunanja stena

V tem bazenu pa res še prav nikoli nismo doživeli gneče!

Zvečer je sledil kratek premik na PZA v Kritzendorf.

sreda, 30.04.2014
Po poznem zajtrku smo najprej oskrbeli avtodom. 

Odločimo za ogled Carnuntuma, čeprav smo bili tam pred kratkim. Najstarejša hči ima ravno ta čas v šoli Rimljane, zato smo se namenili teorijo »podpreti« še s prakso. 

Ogromno arheološko najdišče je odlično rekonstruirano in tako se veliko lažje dobi občutek, kako je bilo tam pred dvema tisočletjema.
Ker je bil to za domačine povsem navaden delovni dan, je bilo na začetku našega obiska tam še ogromno šolarjev, vendar so bili na srečo že "v odhajanju".

Ogledali smo si tudi bližnji amfiteater (Amphitheater Bad Deutsch-Altenburg) in razstavo v zvezi z njim. 

V Bad Deutschlandsberg-u smo na parkirišču povsem ob Donavi tudi kosili. Pred kosilom smo še še malo osvežili (brrrrr)...  

Tale Donava je pa prav res "frišna" ;-)  

Na krajšem sprehodu smo na hitro "raziskali" okolico. 

Muzej Carnuntum smo tokrat izpustili, ker se nam je že mudilo naprej v Naturpark Zentrum SchlossOrth. 

Ujeli smo še zadnjo urico – spet je bilo zanimivo.

Čez most na grajski otok v park

Tale "cizel" zna (preverjeno) kar dobro ugrizniti...

Konvoj :-)

Vedno za akcijo!

(Pod)vodni svet

Pazi - kača!

V središču vasi je bilo vse polno ljudi, policija je zaprla glavno cesto in lokalna godba je korakala in igrala. 
Ujeli smo ravno slavnostni začetek postavitve mlaja v počastitev praznika - prvega maja. 

Veselica se je dogajala na cerkvenem dvorišču. Ker je bil ves sladki izbor (tortice, mafini, kolači, zavitki,…) na pogled tako zelo mamljiv, smo se odločili, da jih "preverimo". Odlično se je obneslo – in to kar trikrat zapored! ;-)
 
Ko se je najhujša gneča malo polegla, smo se uspeli odpeljati še na obalo Donave, kjer je tudi malo pristanišče in otroško igrišče. Tu smo ostali vse do poznega večera. 

To je kraj, kjer se začne pravi mir in se čas ustavi...

Nočni premik je bil tokrat nekoliko daljši… V Asparn-u a.d. Zaya je sledilo manjše presenečenje: ogromnega novega parkirišča ni bilo več! Zato smo se zapeljali do manjšega pred muzejem, ki nam je prav tako odlično služilo. 

četrtek, 01.05.2014
Zbudimo se v lep in sončen dan. 

Najprej je bila na vrsti »vse najboljše za te...« vokalna glasbena čestitka za našo drugo hči… Darilce je bilo skromno, vseeno pa se ga je zelo razveselila! 

Po zajtrku smo odšli v muzej MAMUZ – 40.000 let človeka. 

Razstava je povsem na novo postavljena - vsako obdobje ima svojo barvo. Zunanji del je še nekoliko razširjen. Tudi otroški laboratorij je zelo dober. 

Na začetku poti na vrt nas je pričakal ogromen kosmati slon – mamut. 

Sledil je sprehod od bivališča do bivališča in spoznavanje različnih kultur in časovnih obdobij. 

Na koncu smo se še poigrali na otroškem igrišču pred muzejem.
 
Odpeljali smo se v bližnji Mistelbach, kjer smo parkirali pred kmetijsko zbornico in kar na klopici pred vhodom v miru pokosili.

Po kosilu je bil na vrsti drugi del MAMUZ-a. 

Ker je bil ravno praznik, je bilo tu cel kup otroških delavnic, brezplačen sladoled, pa tudi živa glasba. 

Najbolj privlačen je bil vsekakor ledeni mamut.

Sama razstava ni bila ravno velika, a je lepo dopolnila tisto iz Asparna. 

V "nitsch museum-u", ki je v sklopu glavnega, je razstavljena retrospektiva Sinne und sein - ni ravno za tiste z občutljivimi želodci. 

Tu smo ostali do poznega popoldneva. Potem pa še na sprehod v mesto in na rojstnodnevni sladoled v Salon sladoleda Harlekin. Ni ostalo samo pri enem… 

Na poti nazaj proti avtodomu smo naleteli še na picerijo in zadišalo je tako zelo, da ni bilo treba narediti nobene večerje več :-) 

Naredili smo še kratek premik do dvorca Liechtenstein v Wilfersdorfu, kjer je tudi PZA  in otroško igrišče. 

Otroci so se podili zunaj vse do noči, tu smo tudi prespali. 
 
petek, 02.05.2014
Takoj, ko se je mali zbudil, je »prevzel funkcijo kopilota« in že smo se peljali v Poysdorf v muzej WEIN & TRAUBEN Welt.

To je mesto, ki res povsem živi z vinom in za vino. 

Poleg muzeja je zanimiv park s šaljivimi doprsnimi kipi najprepoznavnejših ljudi s tega dela Avstrije. 

Z malim sva se sprehodila po vasi. Zelo zanimive so "vinske" številke z najrazličnejšimi motivi... 

Na desni strani je (pločevinasta) buteljka za penino v velikosti Aljaževega stolpa

Od lanskega leta jim je od razstave »Brot und Wein« ostala razstavna hala, ki so jo – v zadovoljstvo otrok - nekoliko preuredili. 

Posebej zanimiv se mi je zdel Steklenični parlament – kjer se sestava in sedežni red vsako sezono nekoliko zamenja…  Tu lahko za glavnim govornim pultom prav vsak obiskovalec pove, kar mu leži na duši… ;-) 
 

Tudi ostali del je odlično urejen, edino kino je bil v času našega obiska zaprt. 

Vrt vinogradniškega posestva

Manjša vinska klet

Nekdanji vozni park

Stiskalnice

Na poti do naslednjega cilja smo dopolnili živilske zaloge in še (marsi)kaj drugega. 
V Niedersulzu smo si ogledali muzej na prostem (Museumsdorf Niedersulz). 

Pročelje glavnega vhoda

Na velikem prostoru – pravzaprav je to kar vas v vasi – je res kaj videti. Od stare šole, mlina, cerkve, raznih gospodarskih poslopij in vseh ostalih objektov, vse iz preteklih časov… 

Šolsko poslopje od zunaj...

...in od znotraj!

Osrednji prostor v hiši bogatega mlinarja

Otroke so seveda daleč najbolj zanimale domače živali, ki so očitno navajene obiskovalcev in se rade pustijo čohati… 

Ravno smo zapustili izhod, ko se je »bogato ulilo«. 

Kar nekaj časa ni nehalo, zato smo se odločili, da namesto otroškega parka na prostem v Gaenserndorf-u obiščemo MonkiPark na Dunaju. Ujeli smo zadnjo urico – žal pa je bilo osebje precej neprijazno. 

Še enkrat smo spali na parkirišču nasproti kopališča Alte-Donau-Freibad. 

sobota, 03.05.2014
Vreme je bilo deževno in vetrovno. 

Z malim se sprehajava po Donaupark-u, ki ravno letos "slavi Abrahama" in pozorno opazujeva okolico. 

Na hitro sva pogledala tudi na kopališče Strandbad Alte Donau. Zaradi slabega vremena obiskovalcev seveda ni bilo. 

Po poznem zajtrku se odločimo za Vienna-Ring-Tram, znameniti dunajski rumeni tramvaj. Ker je mali ravno dobro zaspal, smo sklenili, da gredo na vožnjo vsa dekleta, jaz pa ostanem v avtodomu. 

Sledil je obisk nakupovalnega mesta SCS v Voesendorfu – nekaj objektov je popolnoma prenovljenih in odprtih pred kratkim. Zaradi deževnega in vetrovnega vremena pa je bila povsod taka gneča, da je mene takoj vse minilo. 

Ženski del ekipe je bil z nakupi izjemno zadovoljen - izbira je bila velika, kvaliteta visoka, cene zelo ugodne... ;-)  
Hitro še pokosimo, dotočimo nafto in se gremo kopat v Freizeitzentrum Perchtoldsdorf. 

V vodi je vedno "fajn", pa naj bo to bazen, jezero, reka ali pa morje.

Bazen smo zapustili predzadnji - za nami je bila verjetno samo še čistilka :-)
To je bil tudi zadnji cilj na Dunaju. 
Po večerji se odpeljemo do avstrijsko-štajerske prestolnice. Spali smo pred graško Ikeo. 

nedelja, 04.05.2014
Zjutraj smo po zajtrku in nekaj malega igre naprej šli v otroški muzej Frida&freD. 

Tam sta trenutno razstavi: spodaj »Hotel Global« za nekoliko starejše otroke in »SCHOKooh!« zgoraj za najmlajše. Seveda smo šli vsi gor… Dogajalo se je toliko in tako zelo, da smo iz muzeja odšli zelo pozno. 

Začne se z obiranjem...

...sledi čezoceanski prevoz...

...pot je dolga, zato se posadka vmes (večkrat) zamenja...

...ups! nekaj vmesnih korakov smo očitno kar preskočili - čokolada je le čokolada! :-)

Še malo gosposkega oz. "retro-look"-a

Po kosilu smo se lovili, plezali, gugali, skrivali in v sosednjem parku (Augarten Park).  

Potem pa smo se odločili, da kar odrinemo proti domu, saj so doma čakale še nedokončane naloge za ponedeljkov šolski dan… 
Pri vožnji iz mesta smo pri UPC areni opazili veliko gnečo - le kaj bi lahko bil vzrok?

Tako so se končale še ene prvomajske počitnice. Raznolike in zanimive, vsem skupaj pa nam je bilo tako všeč, da smo sklenili, da gremo ponovno na pot takoj naslednji vikend...  


Opomba:
tudi za to leto oz. sezono smo se "opremili" z NOC in SMC karticami, zato je vstop v vse zgoraj opisano v večini primerov že vključen v enkratni "zagonski strošek". Nam se zelo obrestuje...