AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA II.

petek, 09.05.2014
Mamico nam je že zjutraj vzel poslovni svet (služba), zato sem se pozno zvečer sam z vsemi štirimi otroki odpravil na pot. Prvi cilj je bil avstrijski Wolfsberg, kjer je bil naslednji dan letošnji zaključek IRCC tekmovanja v športnem plezanju. Pred karavanškim predorom smo na srečo čakali samo nekaj minut, sledila je utrujajoča vožnja po gradbišču južne avtoceste mimo Celovca. Pred dvorano smo prišli nekaj po polnoči...
 
sobota, 10.05.2014
Zjutraj smo se zbudili, naredili in pojedli zajtrk, potem pa je bilo že treba v dvorano – začne se z najmlajšo kategorijo. 

Dvorana je zanimiva – gradbeni material pa pretežno les. 

Vse skupaj se nahaja v velikem športnem parku. Obisk je bil velik, zato je tekma potekala precej počasi. 

...zadnjih nekaj "grifov" na drugi progi ni šlo več...

Vmes pa – kadar nismo gledali in spodbujali - smo se mi seveda prav tako naplezali – sploh najmlajši je bil ves navdušen. 

Naša se ni uvrstila v finale, zato smo že nekaj po 12h (lahko) odšli naprej proti Gradcu. 
Ustavili smo se pred Tehničnim železniškim muzejem v Lieboch-u (TEML), kjer smo najprej naredili kosilo. 

Potem smo šli še na ogled. Kustosinja je bila zelo prijazna in je povedala veliko zanimivega – bili pa smo tudi edini obiskovalci. 

Mali je bil »kuhan in pečen« na električnem vlakcu... Največja, 108-tonska lokomotiva ravno letos praznuje 100-letnico. 

Seveda so se vsi otroci vozili tudi z razstavljeno drezino, čeprav ni namenjena temu. V oddelku, kjer so razstavljeni predmeti iz prometne pisarne, sem videl prav vse, kar je bilo v mojih srednješolskih časih še v uporabi na domači železniški postaji. 

Sem res že tako star, da je to zdaj vse samo še muzejska zanimivost ? ;-)
 
Po ogledu smo hiteli na glavno železniško postajo v Gradec, kjer nas je že čakala mami. Potem pa hitro do muzeja Frida&freD – otroci so že od prejšnjega tedna točno vedeli, kaj jih čaka... 

...sredi deževnega pragozda...

...glavno sestavino čokolade z ladjami pripeljejo do tovarne...

V parku je bilo neobičajno veliko ljudi in glasno – kasneje smo tudi ugotovili, zakaj... 
O samem muzeju ni kaj dosti dodati – je že vse napisano v predhodnem zapisu.
Ven smo odšli, ko so zapirali.
 
V parku poleg je potekal 5-kilometrski ženski tek (LadiesRun Graz 2014), štart je bil ob 17:30. 

Tako smo imeli dovolj časa za opazovanje vodenega ogrevanja v ritmih glasne glasbe in potem še štarta. 

Opaziti je bilo tudi seksistične napise z dvomljivo vsebino ;-)

Igrala v naravi so bila vse, kar so otroci potrebovali, da so se zabavali do poznega večera. 

Po večerji je sledil še sprehod z malim, na katerem sva opazila kar nekaj zanimivosti. 

Sodobna sinagoga

Zanimivo pročelje nove srednje šole dr. Alberta Schweitzer-ja

Pogled z enega od mostov nad reko Muro proti gradu

Zadnje dejanje tega dne je bil premik do parkirišča pred trgovino švedskega trgovca s pohištvom, kjer smo v miru prenočili. Vmes sem slučajno opazil še bencinsko črpalko z najcenejšo nafto in po dobri gorenjski navadi zavil nanjo ter natočil - polno :-)
 
nedelja, 11.05.2014
Jutro je bilo samo oblačno – prav vsi so sicer napovedovali dež. Z malim na hitro preletiva bolšjaka – bilo je hladno in vetrovno – nič kaj obetaven dan za trgovanje.
Po zajtrku se prestavimo na parkirišče ob reki Muri. Na sprehodu do prvega cilja smo si ogledovali mesto. 

Potem smo prišli v Mestni muzej Gradec (Graz Museum). Prav v tej zgradbi se je rodil prestolonaslednik Franz Ferdinand, čigar nasilna smrt je bila povod za začetek prve svetovne vojne pred stotimi leti. 

Razstavi, ki smo si ju ogledali (sicer so trenutno štiri)  sta odlični – v spodnjih prostorih zgodovina mesta Gradec (360graz-mesto v vseh časih) od samega začetka do danes. 

Ker zadeva za mlajše otroke ni pretirano zanimiva, je bil ogled seveda ustrezno »pospešen«. V zgornji etaži pa je trenutno razstava o vampirjih: Carmilla, vampir in mi. Razstava se široko dotakne vseh aspektov, od življenja in smrti, strahu in veselja ter tega, da ja včasih težko ločiti med sanjami in resničnostjo. Da o transilvanskem grofu Drakuli niti ne govorim. In vampirji v literaturi, glasbi, filmih,... 

Otroci so se zaposlili v risarskem kotičku. 

V prosto dostopnem delu muzeja oz. galerije so tla prekrita z orto-foto posnetkom mesta. 

Medtem je zunaj močno deževalo, a je še pred našim odhodom iz muzeja prenehalo.
Na ploščadi pred stopnicami, ki vodijo na grad, so prostovoljni mladi gasilci predstavljali svoje delo. Seveda smo bili takoj tudi za igrice... 

Ko si v luknjo enkrat »našprical« dovolj vode, sta se aktivirali sirena in modra rotacijska luč.
 

Takoj zraven so skavti novačili potencialne nove člane. Dekleti in fant so uživali v adrenalinskem spustu, le ena se je vzdržala... 

Naslednja je bila na vrsti vzpenjača. Pot do tja je vodila po stari mestni ulici. 

 

...moker razgled na mesto...

Ker je bil ravno ta dan grajski festival 2014 (Schlossbergfest), je bil ta dan prevoz brezplačen. Tudi prav! 

Plakat z zemljevidom prizorišč in programom

Na vrhu pa cel kup aktivnosti za otroke: lepljenje raznobarvnih ekstrudiranih koruznih valjčkov na sliko, poslikava obraza, skakanje v napihljivem gradu, razni obroči, kolebnice,..., vsega se niti ne spomnim več. 

Ker je bilo že pozno, smo malico dopolnili s toplimi dobrotami s stojnic. 
Zanimiv staromodno opravljen par z majhnim otrokom se je sprehajal po grajskem vrtu ;-) 

Potem smo si ogledali še top, panoramo mesta in pokukali na predstavo lokalnega vrtca.  

Oblačna panorama I.

Oblačna panorama II.

Z vzpenjačo smo se vrnili v dolino (mesto). 
Takrat pa se je ulilo in kar ni bilo videti konca. 

Mali je medtem zaspal. "Žrtvoval sem se" in tekel do avtodoma ter ga pripeljal do zavetja, kjer so me čakali ostali.
Premaknili smo se v bližino Naravoslovnega muzeja in naredili kosilo, takoj potem pa obiskali še tega. Mami je bila silno navdušena nad razstavo Matheliebe (ljubezen do matematike). 

Res je zanimivo, mnogo je tudi praktičnih preiskusov.  
Ogledali smo si še razstavo gob, potem pa so nas že »prijazno usmerjali« proti izhodu. 

Zgodba z vremenom se je ponovila. Spet je lilo kot za stavo, zato sem še drugič tekel v avtodom in ga pripeljal pred vhod v muzej. Tudi odločitev o takojšnjem odhodu domov je bila zato najbolj smiselna. 

Pot se je vlekla, postanek za večerjo pa smo naredili v Celju. Dekleta so si zaželela dobrot iz kitajske kuhinje. Dva zmaja (tako se namreč imenuje lokal) sta se izkazala. Nadaljevali smo proti Trojanam, kjer se je mami presedla v svoj avto in nadaljevali proti domu. Vreme je bilo noro – nasulo je drobne toče, da je bilo vse belo. Ker so bili avtocestni predori v smeri proti Mariboru zaprti, je bila gneča na stari cesti nepopisna. 

Domov smo prišli okrog 22h.
Spet je bil lep vikend, poln dogajanja...