torek, 14. julij 2015

PETZEN CLIMBING TROPHY 2015

petek, 10.7.2015    
Dopoldne smo na hitro "obdelali" avtodom - po 23 dneh obmorskega bivanja v njem je bilo kaj pospraviti, pomesti, pomiti, odliti, oprati,... 

Popoldne pa smo že odrinili proti Avstriji - točneje v Šmihel pri Pliberku (St. Michael ob Bleiburg). 
V Velikovcu (Völkermarkt) smo mimogrede natočili še gorivo; občutno cenejše kot pri nas. 

S poti: pogled na akumulacijsko jezero Velikovec (Stausee Völkermarkt)

V športno-plezalnem parku Naturfreunde Petzen St. Michael se je začelo že 13. tridnevno tekmovanje v športnem plezanju Petzen Climbing Trophy, kjer je konkurenca huda - tokrat so se zbrali tekmovalci iz kar dvajsetih držav! 


V športno-plezalnem parku: stena za hitrostno in težavnostno plezanje

Prvi dan je bilo na vrsti hitrostno plezanje (speed) za vse kategorije. Nekaj nastopov je bilo precej zanimivih - to je disciplina, ki jo pri nas skorajda ni - ne na treningih in ne na tekmah. 

Najboljši do vrha potrebujejo manj kot 5 (pet) sekund!

Naša tekmovalka je zasedla mesto primerno intenzivnosti treningov v zadnjem mesecu :-) 

Le kdaj bom že na vrsti?

Sprehod po bližnji okolici je med drugim ponudil tudi prelep pogled na v večerno zarjo odeto Peco. 

Peca v zadnjih sončnih žarkih tega dne

Prenočili smo kar na parkirišču športnega parka, saj se je tekma naslednji dan začela že ob 8h.

sobota, 11.7.2015    
Noč je bila popolnoma mirna, zjutraj pa nismo bili več sami... 

Bilo nas je kar nekaj avtodomarjev; v ozadju gozdiček s športno-plezalnim parkom

S plezalko sva bila že zgodaj v parku. Tokrat je bila za njeno kategorijo tekma v balvanskem plezanju (boulders). Tu ji je šlo bolje kot prejšnji dan, vsekakor pa se je poznalo, da je moč v zadnjem mesecu, ko je treninge zamenjal lagoden dopust, kar nekako splahnela... 

Naša plezalka v balvanski steni

Finale smo opazovali kot gledalci ;-)
Takoj zatem smo se odpravili v bližnji kamp na Pirkdorfer See-ju. Zaradi tekme je bil tako zaseden, da smo dobili zadnjo prosto parcelo. Do večera smo se kopali, igrali, brali knjige. 

Samo, da je voda, pa je vse "rešeno"!
Dobra knjiga v leže je del dobrega dopusta...

Kamp je solidno urejen, ima velike in čiste sanitarije, otroško igrišče, športne površine, plavajoči pomol, brezplačen brezžični dostop do interneta,... 
Za en dan bivanja smo odšteli 45,5€. 
Zgodaj zvečer smo s skiroji in kolesi odšli na ogled finala v hitrostnem plezanju. 

S (kolesarske) poti od kampa do parka, v ozadju Peca (s kraljem Matjažem)
Čudovita polja sončnic ob poti

Ogled je bil zelo atraktiven, saj so plezali samo najboljši. 
Po ogledu smo se še "pravočasno" vrnili v kamp. Še preden smo razjahali kolesa, so z neba že letele prve debele dežne kaplje. Potem pa se je bogato zlilo... 
Tudi po zaslugi dežja smo dobro spali. 

nedelja, 12.7.2015    
Zjutraj sva s tekmovalko vstala že precej pred sedmo in tiho pozajtrkovala - vsi ostali so še spali. 


Turobno nedeljsko jutro

Nato sva s kolesi odšla še na zadnjo tekmo v njeni kategoriji - težavnostno plezanje (lead). 

Še eno polje sončnic - res so lepe!

Tu je dosegla zelo dober rezultat in samo za las zgrešila uvrstitev v finale. Seveda so prišli navijat tudi ostali člani družine, ki so se iz kampa pripeljali s skiroji. 

V drugi smeri tik pred koncem...
Po tekmi je sledil zaslužen sladoled

Ko smo se vrnili v kamp, smo se še zadnjič kopali v jezeru, nato pa pospravili in se nekaj po 14. uri poslovili. 

Na parkirišču športnega parka smo naredili in pojedli kosilo, potem pa odšli še na sklepno dejanje tridnevnega dogodka - podelitev medalj, priznanj in nagrad. 

V pričakovanju....

Bilo je res pravo športno vzdušje z obilo aplavzov in vsega ostalega, kar spada zraven ;-)  Slišali smo tudi slovensko himno in to celo trikrat!

Bilo je zelo veselo in glasno! 

Vožnja domov je minila brez posebnosti, prišli smo že zgodaj zvečer. 

Zanimivo krožišče na poti - v bližini Škocjana v Podjuni (St. Kanzian am Klopeiner See)


Pod črto: 
Preživeli smo prijeten in "unikaten" konec tedna, ki je bil pravo nasprotje več kot tritedenskem poležavanju na Sardiniji...
Verjetno se bomo drugo leto spet vrnili. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar