Pozen odhod od doma, ampak tokrat smo se peljali samo do prvega avtocestnega počivališča tik za državno mejo. V družbi še dveh avtodomov hitro zaspimo.
sobota, 21.09.2013
Ker se delovne obveznosti začnejo zgodaj, smo bili po mirni noči (ne spomnim se, kdaj je bilo spanje ob avtocesti zadnjič tako ugodno) že ob 7h zjutraj na poti proti Opatiji.
Parkirišče pred hotelom Ambasador je bilo še prosto. Obetal se je lep in sončen dan.
Parkirnina se plačuje prav vsak dan od 7-21h! Nekaj po 8h je tu že prva kontrola. Takoj nam povedo, da tam kljub plačilu parkirnine ne smemo biti parkirani - prepoved za avtodome velja za celo Opatijo - čeprav ni nikjer nobenega znaka! Nekako se dogovorimo, da lahko počakamo vsaj toliko, da mami odpredava svoje, potem pa takoj odidemo. Ker se je simpozij zavlekel, smo odšli kar sami. V 3km oddaljenem Preluk-u smo najprej hoteli v kamp, po ogledu pa smo sklenili, da gremo raje pogledat še kam drugam.
Zato se parkiramo na parkirišče poleg kampa, na plaži tik pod njim pa ostanemo vse do sončnega zahoda ob 18h.
Po večerji se odločimo, da bomo prespali kar na Vratih Jadrana.
Zvečer je bilo še živo in polno, potem pa se je umirilo.
Še en lep sončno-kopalni dan se je obetal, voda je bolj sveža. Vrnemo se na isto lokacijo, ki pa je bila zaradi bližnjega bolšjaka nabito polna.
Po 13h se zadeve umirijo in parkirišče je spet precej prazno. Kopamo se in lovimo še zadnje sončne žarke tega poletja.
Popoldne prispe še nekaj drugih avtodomov.
Potem pa se je pripetilo nekaj zelo neprijetnega: okradli so nas! V trenutku, ko sta dekleti odšli na plažo, sam pa sem bil v toaletnih prostorih, sta dva fanta na hitro izmaknila nahrbtnik, ki je bil za vozniškim sedežem in se s kolesi izgubila v neznano... Soseda, ki je vse skupaj videla, najprej ni vedela, ali je fant naš ali ne, ko pa jo je tako "na hitro ucvrl", ji je bilo vse jasno...
Seveda je bilo že prepozno za karkoli. Policija je prišla šele po dolgem času. Zadevo so popisali, "med vrsticami" pa so nam že kar takoj dali vedeti, da se bo težko še kdaj kaj našlo. Tako smo se na hitro "poslovili" od denarnice, večine dokumentov in kartic, vse gotovine, vseh telefonov, prenosne UKV postaje, prenosnega računalnika, kindla, USB-ključkov, uglaševalca za kitaro, pedometra, rezervne baterije za fotoaparat,...
Ker je bilo za zapisnik potrebno oditi na policijsko postajo, se je vse skupaj zavleklo in že v trdi temi se odpeljemo proti domu.
Vikend je bil lep, le zaključek bil lahko bil drugačen. Človek res nikoli ni dovolj previden. Ampak kaj hočemo - vsaka šola nekaj stane...
Ni komentarjev:
Objavite komentar