Tokrat smo z vožnjo začeli že ob 14h, ko je mali zaspal. Spotoma smo pobrali še mamico, potem pa skozi karavanški predor (čakali smo v koloni, ker DARS-ovci niso sposobni dovolj hitro pobirati denarja - ena steza pa je bila celo zaprta!) naravnost v Gradec.
Spet smo obiskali otroški muzej Frida&freD. Ob petkih imajo podaljšan delovni čas do 19h. Tokrat smo se vsi skupaj igrali zgoraj.
Na hitro sem skočil še v bližnji Saturn in na poti do tja pred cerkvijo (Karlauerkirche) opazil zanimiv prizor.
Sledi premik pred IKEA-o, kjer smo nakupili res samo najnujnejše ;-) , otroci pa so tu tudi večerjali.
Čisto počasi smo se uredili za spanje in nato nočna vožnja do Birkfeld-a. Vseskozi je deževalo, pa še obvoz pred Weiz-em je bil, na prostor za spanje smo prispeli zadnjo uro tega dne.
Sobota, 10.08.2013
Spanje na glavnem parkirišču je bilo odlično in povsem mirno.
Že kar takoj se odpeljemo do našega prvega cilja - poletnega sankališča v Koglhof-u.
Parkiramo pred objektom in pozajtrkujemo, potem pa pride nekdo od domačih in nas prosi, da se preparkiramo na prostor za avtobuse.
Na bližnjem hribu je tudi nekakšna avtomobilska dirka, zato je mali zaradi vseh zvokov ves "v zraku"- visoki obrati ter cvileče gume naredijo svoje.
S karticami dobimo precejšen kupček žetonov - vsak po tri. Ker je mamici ljubše na trdnih tleh, na koncu njen del razdelimo med dekleta...
S sankami se pelješ že gor, potem pa še spust navzdol. Ker je bila tu starostna meja za samostojno sankanje nižja, sta bili starejši dve že samostojni. Super!
V istem sklopu se nahaja tudi Motorikpark - ravno tako zanimiva zadeva, ki pa jo bomo preiskusili naslednjič.
Sledi vožnja nazaj v Birkfeld, kjer si ogledamo njihovo najnovejšo pridobitev - Klangtunnel.
Na praktičnih primerih (postavljene kabine) je prikazano, kako pomembna je ustrezna akustična obdelava (prostorov in naprav). Sicer poslušanje lahko postane zelo naporno in celo zdravju škodljivo!
Zanimiva je tudi zgodovina zvočnega zapisa od prvih začetkov do danes - stara vsega skupaj samo 135 let.
Pa še dva zanimiva izreka:
Ogledu sledi še sladoled pri znamenitem Felber-ju (tudi tovarna čokolade), po kratkem sprehodu po vasi pa naprej v Gasen.
Tu je Stoani Haus der Musik; spominska hiša nekdaj zelo uspešne avstrijske narodno-zabavne skupine, sestavljene iz treh bratov - Stoakogler trio. Kasneje se jim je pridružil še bratranec.
Zanimivo je to, da so se sami odločili, da po 43 letih aktivnega igranja odidejo v pokoj. To se je zgodilo jeseni 2011. Zdaj pa še naprej uspešno tržijo zadevo - tu je muzej, show dvoranica, trgovina s spominki, gostinski lokal, glasbena šola,...
Na koncu smo šli še na igrala za hišo, povsem v bližini pa je tudi letni bazen.
Pred kosilom se prestavimo še do Öko-parka Hochreiter.
Med raziskovanjem okolice mami pripravi kosilo. Takoj zatem vstopimo v prijeten in lepo urejen manjši park. Poleg kozic tudi srne jejo kar iz roke.
Otroci so navdušeni, še posebej najmlajši. Tudi vietnamski prašiči imajo sveže mladiče. Kako so "luštni"!
Posebej zanimiv je čebelji paviljon, kjer se da videti tudi oba vertikalna prereza živega satovja - čebele so ves čas pridno delale...
Na vrhu je še mini igrišče in plezališče.
In zelo plastična predstava: v Avstriji vsako sekundo! zraste 1 kubični meter gozda (lesa).
Tudi sicer v tej državi intenzivno delajo na pogozdovanju, v nekaj letih (tako piše na tabli) naj bi s 50% prilezli na tretje mesto v Evropi - takoj za Finsko in Švedsko.
Na tablah je lepo razložena pomembnost gozda v vseh pogledih.
Okrog 16h se odpravimo še na zanji cilj današnjega dne. Ker ni prevroče, se odločimo za obisk soteske Bärenschützklamm.
Dostop je dobro označen, parkirnih mest prav tako obilo - kasneje smo tudi ugotovili, zakaj. Povsem turistično opravljeni se odpravimo do vhoda, ki pa ga kar ni in ni hotelo biti.
Po dobre pol ure hoje v povsem hribovskih razmerah le povprašamo sestopajoče, koliko nam še manjka. Povedo nam, da smo za danes prepozni, da je najmanj še pol ure do začetka soteske, nato pa še ura in pol za ogled.
Potem pa kdaj drugič - tudi sprehod je bil lep!
Zvečer se ustavimo v Bruck an der Mur-u. Obala reke je na novo urejena - tu je tudi murska (ne morska!) deklica.
Po večerji se sprehodimo po glavnem trgu in starem delu mesta.
Z malim se povzpneva še do nekdanjega gradu, dekleta pa mamico prepričajo za obisk "lunapark"-a... :-)
Precej hitro sva bila na vrhu in uživala v razgledu na večerno mesto...
Po večerni toaleti sledi premik na parkirišče poleg železniške postaje v Kapfenberg-u. Spali povsem sami in spet mirno.
Nedelja, 11.08.2013
Takoj, ko se mali zbudi, odideva čez most v lov za svežim kruhom. Morda se sliši enostavno, a v Avstriji je v nedeljah vse drugače. Trgovine so strogo zaprte - nazadnje nama uspe na bencinski črpalki dobiti še povsem tople žemljice.
Ko se vrneva, so ostali že zbujeni, zato se odpeljemo na Burg Oberkapfenberg.
Na parkirišču pozajtrkujemo, sam pa na hitro skočim še do kapele Loretto, kjer so ravno pospravljali od poroke prejšnjega dne.
Grad ima že na dvorišču nekaj naprav za najmlajše - od lesenega konja s pravim sedlom in uzdo pa do ruskega kegljišča.
Razgledna terasa je imenitna. Gojijo tudi sokole - dvakrat dnevno je tu voden ogled. Prevod v slovenščino na tabli pa je naravnost katastrofalen!
Ogledamo si razstavo Grenzgänge - potovanje skozi čas h križarjem (vitezi) in alkimistom. Del je posebej prirejen za otroke (Kindermuseum). Najprej je na vrsti film: bitka med Wulfingom in sultanom Al Afdalom - za (isto) žensko seveda.
Vsak si lahko sam s piljenjem po posebnem kamnu pridela nekaj čudežnega prahu in ga odnese domov.
Domiselna naprava omogoča občutiti vso težo zaščitnih oklepov takratnega časa. Vmes pa seveda še malo poležimo in počijemo v puščavskem šotoru.
Naslednji cilj je bližnji Naturschutzzentrum Weitental. Parkiramo v senci.
Zanimiva dolina - kar precej različnih stvari je tu.
Najprej srečamo tobogan, potem "knajpanje", po vsega dvajsetih minutah prispemo v park.
Vse skupaj je umeščeno v povsem naravno okolje - razen šumenja vode, vetra ter petja ptic se ne sliši ničesar drugega. Table so zanimive, živali pa tudi. Tu je tudi Akademija za naravo in etiko. Nasploh se zdi, da marljivo nabirajo razne projekte...
Najdlje se spet zadržimo pri ogradi z domačimi živalmi - nekdaj je bila to živalska čohalnica, zdaj pa tabla sameva na tleh prislonjena ob hlev.
Prave blagajne sploh ni - računajo na poštenost obiskovalcev, zato je na vhodu samo skrinjica, ki "sprejema" vstopnino.
Nazaj (navzdol) nam gre hitreje in kosilo je že pripravljeno.
Ker smo že zelo pozni za morebitni ogled pivovarskega muzeja v Leobnu, se odločimo za kopanje v Športnem centru Kapfenberg.
Obiskovalcev je bilo zaradi pretežno oblačnega vremena malo, le tu in tam nas je obsijalo sonce.
Mami se je že veselila savne, a tokrat ni bilo nič od tega - ravno v tem času jih posodabljajo. Zunanji bazen je brezhibno urejen, precej je tudi novega - otroški del z mini-vodometi, terasa za sončenje je še dišala po svežem lesu...
Voda je topla, zato smo ostali vse do večera. Ker smo parkirali povsem blizu kitajske restavracije, se odločimo, da bo večerja kar tam. Seveda "take-away" - le kdo bi toliko časa lahko mirno sedel za mizo in čakal...
V prospektu sem prebral, da je tudi obala (Mürzpromenade) prenovljena in opremljena s petnajstimi postajami na poučno temo poti planetov našega sončnega sistema (Planetenweg) v merilu 1:10 milijard. Z malim sva odšla na kratrek sprehod ob reki, žal na tem delu poti nisva našla nič od tega.
Začelo se je temniti in čas je bil za odhod domov. Tudi tokrat je šlo povsem gladko po zdaj že precej poznani cesti mimo Judenberga, Sv. Vida na Gleni, Celovca ter skozi karavanški predor na domače dvorišče. Ujeli smo še nekaj nedelje... :-)
KORISTNE POVEZAVE s tega potovanja:
Za vse obiskano smo (spet) koristili kartico
ugodnosti avstrijske Štajerske.
- Kartica ugodnosti avstrijske Štajerske
- Poletno sankališče Koglhof
- Klangtunnel Birkfeld
- Stoani Haus Der Musik
- Ökopark Hochreiter
- Soteska Bärenschützklamm
- Grad Oberkapfenberg
- Naturschutzzentrum Weitental
- Kopališče v športnem centru Kapfenberg
Ni komentarjev:
Objavite komentar